52021AE5345

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021AE5345 - EN

Document 52021AE5345

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi evropski Bauhaus – Lepo, trajnostno, skupaj (COM(2021) 573 final)

EESC 2021/05345

OJ C 275, 18.7.2022, p. 73–79 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

18.7.2022

Uradni list Evropske unije

C 275/73

(COM(2021) 573 final)

(2022/C 275/12)

Poročevalec:	Pierre Jean COULON
Soporočevalec:	Rudolf KOLBE

Zaprosilo	Evropska komisija, 28. 10. 2021
Pravna podlaga	Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	202/0/3

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja sporočilo Evropske komisije, ki zlasti kot odziv na podnebno krizo uvaja pojem novega evropskega Bauhausa z namenom ustvariti estetsko, trajnostno in vključujoče okolje ter vsem dostopne in cenovno ugodne načine življenja.

1.2

EESO v celoti podpira celosten in interdisciplinaren pristop, ki ga predlaga Komisija in ki vključuje skupno oblikovanje bolj zelene in pravičnejše prihodnosti za Evropo, spodbujanje novega življenjskega sloga, v katerem trajnostnost in slog stopata z roko v roki, ter pospešitev zelenega prehoda na številnih področjih vsakdana Evropejcev, v njihovem življenjskem, delovnem in mobilnostnem okolju ter na prostoru in območju, kjer živijo. To je participativen projekt v duhu zgodovinskega Bauhausa, ki je nastal leta 1919, in svetovnega kulturnega gibanja, ki se je iz njega razvilo.

1.3

EESO zlasti pozdravlja kulturno razsežnost novega evropskega Bauhausa, projekta „upov in perspektiv“, kakor tudi njegovo ustvarjalno razsežnost v središču evropskega zelenega dogovora in vala prenove stavb, ki je ključna podlaga za zeleni prehod. Cilj tega kulturnega gibanja je vsem državljanom dati dostop do dobrin, ki so del krožnega gospodarstva in manj ogljično intenzivne, v njihovem življenjskem in delovnem okolju, javnih stavbah in stanovanjih, in sicer s konkretnimi izkušnjami, ki jih bo treba državljanom približati na mestnem in podeželskem območju ali v četrti, kjer prebivajo.

1.4

EESO se strinja z ugotovitvami Komisije glede ključne razsežnosti vprašanja inovativnih, naravnih in trajnostno proizvedenih nizkoogljičnih materialov ter treh temeljnih in neločljivih vrednot, in sicer trajnostnosti, estetike in vključevanja v smislu „enakosti za vse, dostopnosti in cenovne dostopnosti“ (1).

1.5

EESO pozdravlja inovativen pristop Komisije, v skladu s katerim je začela predhodno fazo sooblikovanja z aktiviranjem skupnosti posameznikov in organizacij kot uradnih partnerjev, civilne družbe in deležnikov iz najrazličnejših okolij in sektorjev. Gre za fazo nove oblike sodelovalnega sooblikovanja, ki je porodilo skupno opredelitev osnutka koncepta novega evropskega Bauhausa in predlogov glede naslednjih korakov pri njegovem izvajanju. Pozdravlja zlasti namero Komisije, da ohrani in poglobi ta participativni pristop z metodami za pripravo ukrepov politike, kot je laboratorij novega evropskega Bauhausa. EESO meni, da bi se proces moral nadaljevati tudi po koncu institucionalnega cikla.

1.6

EESO pozdravlja zlasti svetovno razsežnost, ki jo je novi evropski Bauhaus dobil, ko se je začela faza sooblikovanja, uspeh svetovne razprave aprila 2021, v kateri je prek videokonference sodelovalo okoli 8 000 udeležencev, ter uspešno prvo podelitev nagrade novega evropskega Bauhausa in razširjanje temu posvečenega biltena.

1.7

EESO podpira predlog Komisije, da bi obstoječe pobude Evropske unije povezali s sklopom novih ukrepov in financiranjem za novi evropski Bauhaus z namenom preizkušanja politik in orodij za izgradnjo boljšega vsakdana čim bližje evropskim državljanom, njihovemu življenjskemu okolju ter prostoru in območju, kjer živijo. Poudarja, da bodo za širok dostop do financiranja potrebni tudi enostavno dostopne možnosti financiranja manjšega obsega, kot je množično financiranje, in posebni podporni ukrepi, zlasti za mala podjetja, obrtnike in združenja, ki sami nimajo možnosti zaprositi za financiranje in morajo biti vključeni v ta proces.

1.8

EESO se namerava dejavno vključiti v participativni pristop, ki ga spodbuja Komisija, in v izvajanje novega evropskega Bauhausa, da bi ohranili dialog z državljani in civilno družbo pri reševanju njihovih vsakdanjih težav in izboljševanju kakovosti njihovega življenja. EESO bo pri participativnem projektu sodeloval z organizacijo konference o novem evropskem Bauhausu in civilni družbi v okviru letnega festivala, ki ga predlaga Komisija, ter z vzpostavitvijo platforme civilne družbe za predloge in podporo.

1.9

EESO meni zlasti, da bi morala Unija koncept novega evropskega Bauhausa približati svojim državljanom ter mestnim in podeželskim območjem z ustrezno komunikacijo, izvajanjem lokalnih pobud in ukrepov ter preskušanjem v vsakdanjem življenjskem in delovnem okolju ter prostoru, kjer živijo.

1.10

EESO se strinja s tremi ključnimi načeli procesa soustvarjanja, tj. združitvijo svetovne in lokalne razsežnosti, sodelovanjem in naddisciplinarnostjo, in za katere so potrebni lokalni pristop k projektom in pobudam v četrtih, vaseh in mestih, povezovanje mest in njihovega obrobja ter ponovni razmislek o mestu v okviru celostnega in teritorialnega pristopa, pri čemer je treba upoštevati svetovno razsežnost podnebnih sprememb in zeleni prehod.

1.11

EESO poziva, naj se resnična sinergija med novim evropskim Bauhausom in prihodnjimi zakonodajnimi spremembami v zvezi z izvajanjem evropskega zelenega dogovora vzpostavi z omogočitvenim okvirjem, ki bi bil pogoj za vse zakonodajne predloge v zvezi z evropskim zelenim dogovorom in njegovim izvajanjem.

1.12

EESO poudarja, da bo iskanje trajnostnih, vključujočih in estetskih rešitev za grajeno okolje močno odvisno od pravnega okvira za javno naročanje na podlagi kakovosti, ter poziva Komisijo, naj to upošteva pri prihodnji reviziji direktiv o javnem naročanju. Tako pri javnem naročanju kot pri državni pomoči bo treba opredeliti, vzpostaviti in izvajati oznako za novi evropski Bauhaus.

1.13

EESO poudarja, da mora novi evropski Bauhaus dejavno prispevati k spodbujanju dolgoročnih naložb v lokalno in socialno infrastrukturo, zlasti v okviru novega evropskega semestra in učinkovitega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic.

1.14

EESO predlaga, naj se interdisciplinarno poklicno usposabljanje za nove poklice, ki se izvaja na različnih ozemljih, prav tako spodbuja in financira v okviru novega evropskega Bauhausa, da bi lahko zares uresničili koncept dostojnega dela.

2. Povzetek

2.1

Novi evropski Bauhaus je odraz cilja EU, da bi ustvarila estetsko, trajnostno in vključujoče okolje, izdelke ter načine življenja. Novi evropski Bauhaus poudarja nov življenjski slog, v katerem trajnostnost stopa z roko v roki s slogom, s čimer se želi pospešiti zeleni prehod ne le v različnih sektorjih našega gospodarstva, kot so gradbeništvo, pohištvena industrija in moda, temveč tudi v naših družbah in drugih področjih našega vsakdana. Njegov cilj je vsem dati dostop do dobrin, ki so del krožnega gospodarstva in manj ogljično intenzivne, podpirajo regeneracijo narave in ščitijo biotsko raznovrstnost.

2.1.1

Novi evropski Bauhaus je projekt upov in perspektiv, ki evropskemu zelenemu dogovoru dodaja kulturno in ustvarjalno razsežnost, da bi spodbudil trajnostne inovacije, tehnologijo in gospodarstvo. Z njim koristi zelenega prehoda postanejo vidne zaradi otipljivih izkustev na lokalni ravni, prav tako pa izboljšuje naš vsakdan.

2.1.2

Za njegovo izvedbo Komisija združuje ustrezne pobude EU in predlaga sklop novih ukrepov in možnosti financiranja. V njih so med drugim zajeti:

—	vzpostavitev laboratorija novega evropskega Bauhausa za rast skupnosti in pripravo ukrepov politike,

—	financiranje preobrazbenih projektov novega evropskega Bauhausa s semenskim kapitalom,

—	financiranje projektov za izgradnjo socialnih stanovanj, ki spoštujejo vrednote novega evropskega Bauhausa,

—	nov pristop h gradbeni strategiji Komisije,

—	soustvarjanje načrtov za izvedbo zelenega prehoda v gradbenem in tekstilnem ekosistemu,

—	razpisi za zagonska podjetja in državljanske pobude,

—	letni festival in nagrada novega evropskega Bauhausa in

—	platforma eTwinning in dejavnosti v zvezi s pobudo DiscoverEU v letu 2022, posvečene novemu evropskemu Bauhausu.

2.1.3

Novi evropski Bauhaus bo ustvaril prostor za raziskovanje in preizkušanje orodij politike in financiranja ter drugih orodij za oblikovanje in izgradnjo boljšega vsakdana za vse generacije.

2.2 Gradnja na temeljih sooblikovanja: preobrazbeni projekt vseh nas za nas vse

2.2.1

Postopek sooblikovanja je temeljil na zainteresiranih posameznikih, organizacijah, političnih institucijah in podjetjih, ki so organizirali dogodke, razprave in delavnice. Kot del faze sooblikovanja je bila podeljena prva nagrada novega evropskega Bauhausa, da bi opozorili na navdihujoče zglede in zamisli mladih talentov.

2.3 Podoba novega evropskega Bauhausa

2.3.1

Od zgodovinskega gibanja do novega evropskega Bauhausa – tri temeljne vrednote:

—	trajnostnost, od podnebnih ciljev do krožnosti, ničelnega onesnaževanja in biotske raznovrstnosti,

—	estetika, tj. kakovost izkustev in sloga, ki presega funkcionalnost, ter

—	vključevanje, upoštevanje pomena raznolikosti, enakosti za vse, dostopnosti in cenovne dostopnosti.

2.3.2

Sprejeta so bila tri ključna načela, ki izhajajo iz procesa soustvarjanja in ki bi morala biti vodilo novega evropskega Bauhausa:

—	pristop na več ravneh: od globalne do lokalne,

—	participativni pristop in

—	naddisciplinarni pristop.

2.3.3

Tematske osi poti do preobrazbe:

—	obujanje vezi z naravo,

—	povrnitev občutka pripadnosti,

—	prednostna obravnava krajev in ljudi, ki to najbolj potrebujejo, ter

—	potreba po razmišljanju in upoštevanju življenjskega kroga v industrijskih ekosistemih.

2.4 Izvajanje novega evropskega Bauhausa

Vzpostavitev omogočitvenega okvira za novi evropski Bauhaus:

2.4.1

Sodelovanje s skupnostjo novega evropskega Bauhausa: laboratorij novega evropskega Bauhausa

—	strategija označevanja,

—	inovativno financiranje,

—	regulativna analiza in preizkušanje ter

—	ključni kazalniki uspešnosti.

2.4.2

Trojno preoblikovanje – tri vzvodne točke za instrumente podpore in financiranja:

—	doseganje sprememb na konkretnih krajih na terenu,

—	potreba po doseganju inovacij na drugačen način, vključno z izboljšanjem naših znanj, spretnosti in metod, ter

—	potreba po prilagoditvi namenov in načina razmišljanja, na katerih temeljijo naši ukrepi.

2.4.3

Komisija bo spomladi leta 2022 organizirala prvi festival novega evropskega Bauhausa:

—	preoblikovanje okolij na terenu,

—	preoblikovanje ugodnega okolja za inovacije,

—	razširjanje novih pomenov.

2.5 Naslednji koraki

—	Aktiviranje evropskih in zunanjih akterjev,

—	sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega odbora regij (OR) in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), da bi ozaveščali javnost in spodbudili razpravo na območjih, ki jih zastopajo, ter s tem aktivirali državljane;

—	sodelovanje držav članic in javnih organov na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno s sodelovanjem civilne družbe,

—	sprva bodo države članice pozvane, da izberejo kontaktno točko za pobudo novega evropskega Bauhausa, ki bo povezovala in usklajevala ukrepe v posamezni državi ter sodelovala v neformalni mreži za izmenjavo informacij in izkušenj na ravni EU,

—	Evropska komisija bo o napredku pobude poročala v letu 2022.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO poudarja, da je sodelovanje z novo evropsko skupnostjo Bauhausa, laboratorijem novega evropskega Bauhausa, zelo pomembno nadaljevanje in poglabljanje participativnega pristopa v okviru pobude novega evropskega Bauhausa.

3.2

EESO pozdravlja dejstvo, da sta regulativna analiza in preizkušanje prednostna naloga novega evropskega Bauhausa, ter poudarja, da je za boljše izvajanje njegovih ciljev nujno prilagoditi regulativni sistem.

3.3

EESO poudarja, da bodo trajnostne, vključujoče in estetske rešitve za grajeno okolje močno odvisne od prilagojenega pravnega okvira za javno naročanje na podlagi kakovosti. Reforma okvira za javno naročanje bi torej morala biti osrednji del laboratorija. Zato bi bilo treba tudi v povezavi z zasebnim sektorjem razpravljati o vlogi spodbud za razvoj podnebju prijazne arhitekture in koncepta „Baukultur“ za novo kulturo prenove z javnimi natečaji, podelitvijo nagrade in subvencijami.

3.4

EESO meni, da bi se bilo treba pri regulativni analizi osredotočiti tudi na sistem standardizacije. Za inovacije na vseh področjih (tehničnih in znanstvenih) je potrebna sposobnost odzivanja na stanje tehnike, vendar ne le z uporabo standarda, ki je zaradi hitrega razvoja tehnologije pogosto že zastarel, temveč tudi z uporabo enakovrednih alternativnih rešitev. Uporaba enakovrednih alternativnih rešitev in s tem neupoštevanje standarda lahko vodi v resne težave v zvezi z odgovornostjo v sodnih postopkih, pred sodiščem pa je še vedno zelo težko dokazati, da so alternativne rešitve enakovredne (oziroma pogosto boljše). Tudi glede usklajenih standardov in zlasti gradbenega materiala je zelo pomembno razmisliti, kako bi bolje podprli inovativne alternativne rešitve.

3.5

EESO meni, da so nove možnosti financiranja ključnega pomena za podporo izvajanju ciljev Bauhausa ter ohranjanje zagona te pobude in zavzetosti številnih deležnikov. Sistem financiranja Evropske unije je izjemno težko dostopen zaradi zapletenih meril financiranja in dodeljevanja ter številnih drugih zahtev (vključno s predhodnim financiranjem), dosežena stopnja financiranja pa razmeroma nizka, zato obstaja tveganje, da bi te ukrepe lahko izkoristili le običajni prejemniki, ki imajo izkušnje s predložitvijo evropskih projektov, ne pa tudi mnogo širše ciljne skupine. Ta težava ne vpliva samo na novi evropski Bauhaus, vendar jo je v tem primeru izjemno pomembno preseči in zagotoviti tudi enostavno dostopne možnosti financiranja manjšega obsega ter posebne ukrepe financiranja za tiste, ki nimajo možnosti, da bi zaprosili za financiranje. Da bi dosegli ta cilj, je potrebno tesno sodelovanje med državami članicami EU, Komisijo, gospodarskimi zbornicami in poklicnimi združenji, izobraževalnimi ustanovami in drugimi ustreznimi interesnimi skupinami. Treba je poskrbeti, da bodo možnosti financiranja novega evropskega Bauhausa na nacionalni ravni temeljile (tudi) na zgoraj navedenih načelih in bodo na voljo v vseh državah članicah.

3.6

EESO poudarja, da je treba uvesti namensko začetno in nadaljevalno interdisciplinarno usposabljanje za trajnostno in vključujoče načrtovanje na univerzah in v drugih terciarnih izobraževalnih ustanovah ter izvajati stalne modele nadaljevalnega izobraževanja v okviru poklicnih združenj. Zlasti je treba poskrbeti, da bo mogoče dostojno delo doseči s konceptoma preusposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja.

3.7 Ugotovitve glede tematskih osi poti do preobrazbe

3.7.1

EESO pozdravlja poudarek na trajnostnem, vključujočem in estetskem razvoju mest in podeželja ter na urbanizmu v širšem smislu, saj gre za pomemben vzvod za izvajanje prednostnih nalog novega evropskega Bauhausa. Poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti:

—	okrepljeni zavezanosti načrtovanju rabe tal, upravljanju prostora in prostorski politiki, da bi povsem pregledno in v sodelovanju z deležniki zmanjšali pozidavo tal, rabo zemljišč in spremembo rabe zemljišč;

—	nadaljnjemu doslednemu spodbujanju domačega razvoja (ponovna uporaba opuščenih območij na podlagi kakovosti) mest, manjših mest in vasi na evropski in nacionalni ravni, da bi lahko pripravili celovito kampanjo za načrtovanje razvoja;

—	trajnostnemu posodabljanju mestnih in podeželskih struktur glede na porajajoče se podnebne spremembe, postnaftno družbo in informacijsko dobo;

—

ohranjanju in oživljanju stanovanjskega fonda kot ključnega prispevka h krožnemu gospodarstvu in ohranjanju kulturne dediščine, pri čemer se prednostno obravnavajo zlasti socialna stanovanja, delavske četrti in javne stavbe, z izboljšanjem razumevanja različnih medsebojnih vplivov med stavbami in družbenim prostorom ter vso tehnično in zeleno infrastrukturo, pri čemer gre za načrtovanje, ki se bo lahko izvedlo po zaslugi enakopravnega sodelovanja med različnimi specializiranimi panogami.

3.7.2

EESO pozdravlja poudarek na soustvarjanju izvajanja zelenega prehoda v gradbenem sektorju, ki je odgovoren za ogromno količino emisij CO2. Razvoj novih gradbenih proizvodov in procesov v sodelovanju z načrtovalci, proizvajalci gradbenih proizvodov in gradbeno industrijo, ki temelji na novih modelih sodelovanja (življenjska doba, možnost recikliranja, manjši vpliv na okolje, obnovljivi viri energije itd.), bo pomemben dejavnik uspeha tega prehoda, ki ga je treba podpreti s premislekom o sedanjem sistemu standardizacije. Val prenove je ključen del zelenega dogovora, ker bo potrebna osredotočenost na vzdrževanje stavbnega fonda. To bo pravzaprav najpomembnejši ukrep za ohranjanje virov in preprečevanje gradbenih odpadkov. Razviti je treba nove tehnike in procese za recikliranje gradbenih odpadkov, vendar tudi za ponovno uporabo elementov ali uvajanje novih gradbenih materialov boljše kakovosti (recikliranje z dodajanjem vrednosti).

3.7.3

EESO pozdravlja sporočilo, ki ga je sprejela Komisija in ki uvaja pojem novega evropskega Bauhausa, katerega namen je ustvariti estetsko, trajnostno in vključujoče okolje, izdelke ter načine življenja za vse evropske državljane, kot odziv na podnebno krizo.

3.7.4

EESO podpira pristop, ki ga predlaga Komisija, za skupno oblikovanje bolj zelene in pravičnejše prihodnosti za Evropo, spodbujanje novega življenjskega sloga, v katerem trajnostnost stopa z roko v roki s slogom, ter pospešitev zelenega prehoda na številnih področjih vsakdana Evropejcev ter v njihovem življenjskem, delovnem in mobilnostnem okolju in prostoru, kjer živijo. To je participativen projekt v duhu zgodovinskega Bauhausa, ki je nastal leta 1919, in svetovnega kulturnega gibanja, ki se je iz njega razvilo.

3.7.5

EESO zlasti pozdravlja kulturno razsežnost novega evropskega Bauhausa, projekta upov in perspektiv, ter njegovo ustvarjalno razsežnost v središču evropskega zelenega dogovora in vala prenove stavb (2). Cilj tega kulturnega gibanja bi moral biti, da se vsem državljanom zagotovi dostop do dobrin, ki so del krožnega gospodarstva in manj ogljično intenzivne, v vsakodnevnem življenjskem in delovnem okolju, javnih stavbah in stanovanjih, v katerih živijo, in sicer s konkretnimi izkušnjami, ki jih bo treba čim bolj približati območjem in četrtim, kjer prebivajo.

3.7.6

3.7.7

3.7.8

3.7.9

EESO meni, da bi morala Evropska unija koncept novega evropskega Bauhausa približati svojim državljanom in območjem, kjer živijo, z ustrezno komunikacijo, izvajanjem pobud in ukrepov z njihovim sodelovanjem ter lokalnim preskušanjem v njihovem življenjskem in delovnem okolju ter prostoru, kjer živijo.

3.7.10

EESO z zanimanjem ugotavlja, da je bil razpis za zbiranje predlogov za predstavitvene projekte socialnih, cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanjskih četrti objavljen kot prvi korak, nato v okviru evropske pobude za mesta, ki je del kohezijske politike v obdobju 2021–2027, in uvedbe finančnega instrumenta za razvoj mest.

4. Posebne ugotovitve

4.1

EESO podpira predlog Komisije, da bi obstoječe pobude Evropske unije povezali s sklopom novih ukrepov in novim financiranjem za novi evropski Bauhaus z namenom preizkušanja politik in orodij za izgradnjo boljšega vsakdana čim bližje evropskim državljanom, njihovemu življenjskemu okolju ter prostoru in območjem, kjer živijo, ki bi bil dostopen vsem in za vse tudi cenovno ugoden. Vprašanja glede mobilnosti bi bilo treba vedno upoštevati.

4.2

Izobraževanje o ukrepih in novem evropskem financiranju, namenjenih novemu evropskemu Bauhausu, ter njihovo delovanje je treba poenostaviti, da jih bodo lokalna združenja in skupnosti v duhu sooblikovanja lahko uporabila čim bližje evropskim državljanom, njihovemu življenjskemu okolju in četrti. Razviti je treba množično financiranje za novi evropski Bauhaus in enotno kontaktno točko v vsaki državi članici, da bi lokalnim akterjem omogočili dostop do tega financiranja.

4.3

V tem participativnem pristopu, ki ga spodbuja Evropska komisija, in pri vzpostavljanju novega evropskega Bauhausa je treba dejavno sodelovati, da bi ohranili dialog z državljani in civilno družbo pri reševanju njihovih vsakdanjih težav in izboljševanju kakovosti njihovega življenja.

4.4

Pri tem sodelovalnem projektu in gibanju je treba dejavno sodelovati z organizacijo letne konference EESO o novem evropskem Bauhausu in civilni družbi – civilni družbi, ki jo zastopa – v okviru letnega festivala, posvečenega novemu evropskemu Bauhausu, ki ga predlaga Komisija, in z vzpostavitvijo platforme civilne družbe za novi evropski Bauhaus.

4.5

EESO priporoča deljenje treh ključnih načel, ki izhajajo iz procesa soustvarjanja, tj. združitev svetovne in lokalne razsežnosti, sodelovanje, vključno s prikrajšanimi skupinami, in naddisciplinarnost, s teritorialnim pristopom k projektom in pobudam v četrtih, vaseh in mestih, ob upoštevanju svetovne razsežnosti podnebnih sprememb in zelenega prehoda.

4.6

EESO meni, da bi bilo treba deliti tudi tematske osi, opredeljene v fazi sooblikovanja, in sicer obujanje vezi z naravo, povrnitev občutka pripadnosti, prednostna obravnava ljudi, ki to najbolj potrebujejo, z rešitvami, ki so cenovno ugodne za vse in dostopne vsem, zlasti na področju stanovanj, ter dolgoročno razmišljanje in upoštevanje življenjskega kroga v industrijskih ekosistemih ter življenjske dobe stavb in stanovanj.

4.7

EESO namerava pozvati k resnični sinergiji med novim evropskim Bauhausom in prihodnjimi zakonodajnimi spremembami v zvezi z izvajanjem evropskega zelenega dogovora, da bo to gibanje uresničeno v praksi in da se izpolni zahteva glede omogočitvenega okvira, predvsem na področju javnega naročanja in državne pomoči. EESO predlaga, naj se oblikuje oznaka za novi evropski Bauhaus.

4.8

EESO meni, da bi bilo treba dolgoročne naložbe v lokalno in socialno infrastrukturo, ki so potrebne za uspešno izvajanje novega evropskega Bauhausa, posebej obravnavati v okviru evropskega semestra in učinkovitega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic.

4.9

EESO meni tudi, da mora novi evropski Bauhaus z evropskimi ukrepi in programi spodbujati začetno in nadaljevalno interdisciplinarno usposabljanje za nove poklice, ki jih je treba razviti na različnih območjih.

V Bruslju, 23. februarja 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL C 429, 11.12.2020, str. 93.

(2) UL C 155, 30.4.2021, str. 73.

(3) https://ec.europa.eu/newsroom/neb/newsletter-archives/view/service/2137.

Top