EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2021/383/06
Call for proposals The European Investment Bank Institute proposes a new EIBURS sponsorship under its Knowledge Programme 2021/C 383/06
Razpis za zbiranje predlogov Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje 2021/C 383/06
Razpis za zbiranje predlogov Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje 2021/C 383/06
OJ C 383, 21.9.2021, p. 6–8
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
21.9.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 383/6 |
Razpis za zbiranje predlogov
Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje
(2021/C 383/06)
Program za znanje Inštituta Evropske investicijske banke usmerja nepovratna sredstva za raziskave prek različnih shem. Ena od njih je:
|
— |
EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB U niversity R esearch S ponsorship Programme). |
EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah in se v svojih raziskavah ukvarjajo s temami, ki so za EIB še posebej zanimive. Finančna pomoč EIBURS – znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta – se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami na izbranem področju. Izbrani predlogi bodo morali zagotoviti različne izide, ki bodo predmet pogodbenega razmerja z EIB.
V študijskem letu 2021/2022 je bilo za program EIBURS izbrano novo raziskovalno področje:
„Evropska industrija čiste tehnologije, evropski zeleni dogovor ter povpraševanje MSP po lastniškem kapitalu“
1. Osnovni podatki
S potrditvijo Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 se je Evropska unija zavezala, da bo v okviru evropskega zelenega dogovora prešla na brezogljično gospodarstvo in do leta 2050 postala popolnoma podnebno nevtralna (načrt EU za uresničitev podnebnih ciljev). Leta 2020 sta Evropski parlament in Svet potrdila zeleni dogovor in s tem vmesni cilj 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 (Evropska komisija, 2020). Izgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnje energije je temeljni vzrok globalnega segrevanja. Zato je popolna prenova evropskega energetskega sistema ključen del zelenega dogovora. Ocenjuje se, da bi za omenjeno 55-odstotno zmanjšanje emisij v obdobju 2021–2030 potrebovali 400 milijard EUR energetskih naložb na leto.
Cilji zelenega dogovora glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU-27
Vloga majhnih in srednjih podjetij (MSP) pri lajšanju evropskega prehoda na ogljično nevtralnost je večplastna: po eni strani se pričakuje, da bodo majhna in srednja podjetja enako kot drugi porabniki energije veliko vlagala v energetsko učinkovitost in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov manjšega obsega. Ta vlaganja se bodo med drugim nanašale na posodobitev poslovnega stavbnega fonda ali hitrejše obnavljanje osnovnih sredstev, kar bo izboljšalo energetsko učinkovitost industrijskega proizvodnega procesa.
Po drugi strani bodo majhna in srednja podjetja kot nosilci inovacij igrala pomembno vlogo pri razvoju omogočitvenih tehnologij, ki bodo olajšale evropski prehod na podnebno nevtralnost. Razvoj tehnologij za ublažitev, na primer, ima pomembno vlogo pri zniževanju mejnih stroškov zmanjševanja emisij in pospešuje evropski podnebni prehod. Podjetja na področju čistih tehnologij so lahko ključna pri zagotavljanju inovativnih rešitev, ki bodo Evropski uniji pomagale doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.
2. Cilji
Cilj tega raziskovalnega projekta je izboljšati naše razumevanje sektorja čiste tehnologije v EU. Odgovori naj na vprašanje, kako podjetja na področju čiste tehnologije prispevajo k doseganju političnih ciljev EU in kako lahko oblikovalci politik spodbudijo zdrav ekosistem. Obravnava naj tudi vpliv evropskega zelenega dogovora na povpraševanje majhnih in srednjih podjetij po lastniškem kapitalu.
3. Metodologija
Raziskovalci naj predložijo predlog, ki vsebuje strategijo obravnavanja naslednjih raziskovalnih stebrov:
|
A. |
Celovitega pregleda evropskega sektorja čiste tehnologije s posebnim poudarkom na cilju ublažitve, ki je v središču zelenega dogovora. Raziskovalce močno spodbujamo, naj pri pripravi tega pregleda prednostno uporabijo inovativne tehnike vizualizacije. Bistveni elementi, ki jih je treba zajeti:
|
|
B. |
Vzročne analize okoljskega vpliva podjetniške dejavnosti majhnih in srednjih podjetij na področju čiste tehnologije, kjer naj raziskovalci predlagajo metodologijo za določitev vzročnega odnosa med podjetniško dejavnostjo majhnih in srednjih podjetij EU na področju čiste tehnologije (na primer patentiranjem inovacij na področju čiste tehnologije, naložbami v tvegani kapital podjetij na področju čiste tehnologije, zagonskimi podjetji na področju čiste tehnologije itd.) ter ključnimi okoljskimi kazalniki uspešnosti, ki so v središču evropskega zelenega dogovora. |
|
C. |
Vzročne analize, katere namen je opredeliti dejavnike, ki omogočajo razvoj ekosistema čistih tehnologij, s poudarkom na vidiku lastniškega financiranja. Raziskovalci naj ob upoštevanju zaključkov iz prvega raziskovalnega stebra predlagajo empirično metodologijo, s katero bi opredelili politična orodja, ki imajo ključno vlogo pri razvoju lokalnih ekosistemov čistih tehnologij. Posebno pozornost naj namenijo vidiku lastniškega financiranja. |
|
D. |
Raziskave posledic evropskega zelenega dogovora na povpraševanje MSP po lastniškem kapitalu v desetletju 2020–2030. Namen zadnjega stebra projekta je, da se na podlagi zaključkov iz prvega, drugega in tretjega raziskovalnega stebra opredelijo tista področja in območja čiste tehnologije, kjer bodo pričakovane zakonske spremembe v zvezi z evropskim zelenim dogovorom po vsej verjetnosti vplivale na porast povpraševanja po lastniškem kapitalu. Raziskovalci naj predlagajo še metodologijo, s katero bi količinsko opredelili takšno povpraševanje po lastniškem kapitalu. |
4. Rezultati
Pričakovani rezultati
|
A. |
Poročilo/članek, ki vsebuje tipologijo evropskih podjetij na področju čiste tehnologije in pregled evropskega sektorja čiste tehnologije. |
|
B. |
Poročilo/članek, ki opisuje metodologijo in rezultate analize, s katero bi količinsko opredelili povezavo med podjetniško dejavnostjo podjetij na področju čiste tehnologije in ključnimi okoljskimi kazalniki uspešnosti, ki so v središču zelenega dogovora. |
|
C. |
Poročilo/članek, ki opisuje metodologijo in rezultate analize, s katero bi količinsko opredelili dejavnike razvoja lokalnih ekosistemov čistih tehnologij. |
|
D. |
Poročilo/članek, ki opisuje metodologijo in rezultate analize, ki količinsko opredeljuje povpraševanje po zelenem kapitalu majhnih in srednjih podjetij v desetletju od 2020 do 2030. |
Morebitna optimalna združitev dveh (ali več) rezultatov v eno samo poročilo / en sam članek je lahko predmet razprave.
Rok za oddajo predlogov v angleščini je 15. november 2021 do 24.00 (CET). Predlogi, oddani po tem roku, ne bodo upoštevani. Predloge pošljite na e-poštni naslov:
Events.EIBInstitute@eib.org
Več informacij o izbirnem postopku EIBURS in Inštitutu EIB je objavljenih na: http://institute.eib.org/