Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2021/C 136/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI ENOTNEGA DOKUMENTA

„CRÉMANT DU JURA“

PDO-FR-A0740-AM01

Datum obvestila: 2. februar 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Posodobitev seznama občin geografskega območja

Poglavje I specifikacije proizvoda za kontrolirano označbo porekla „Crémant du Jura“ je spremenjeno:

v točki (a) odstavka 1 oddelka IV je vključen sklic na uradni geografski kodeks iz leta 2018 in seznam občin je posodobljen. Dodan je tudi datum, ko je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité) odobril spremenjeno geografsko območje označbe. Te spremembe so redakcijske in nikakor ne spreminjajo obsega geografskega območja označbe. Potrebne so zaradi združitev ali opustitev občin ali delov občin ali sprememb imena. Novo besedilo specifikacije proizvoda še naprej omogoča natančno opredelitev občin geografskega območja;

v točko (b) odstavka 1 oddelka IV so bile vnesene enake spremembe iz enakih razlogov.

Posledično je spremenjena točka 1.6 „Razmejeno geografsko območje“ v enotnem dokumentu.

Za točkama (a) in (b) je zaradi seznanitve gospodarskih subjektov dodan stavek: „Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so na voljo za vpogled na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).“

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Gostota zasaditve

V točki (a) odstavka 1 oddelka VI poglavja I je dodano, da so „lahko med parcelami prehodi širine od 2 metrov do 3,2 metra, in sicer največ po eden na šest vrst, da se omogoči prehajanje prilagojenih strojev“. Na podlagi dosedanjega pravila razdalja med vrstami ni smela biti večja od 2 metrov.

Razmik med vrstami je ključen element pri izračunu izpostavljene površine rastlinskega pokrova, to je površine, ki se vključi v izračun ravni predvidenega donosa za vinograd z označbo porekla. Za zagotovitev možnosti nadzora nad upoštevanjem te določbe je bila v specifikacijo proizvoda vključena tudi opredelitev povprečnega razmika.

Ta nova pravila, dodana v specifikacijo proizvoda, so v enotnem dokumentu vključena v točko 1.5 „Enološki postopki“.

3.   Pravila o oblikovanju v špalir in višina listja

V točki (c) odstavka 1 oddelka VI poglavja I je bilo pravilo v zvezi z višino listja, pritrjenega na žice, spremenjeno, da bi bilo prilagojeno vinogradom, v katerih je povprečni razmik med vrstami večji od 1,6 metra in največ 2 metra, ter vinogradom, v katerih je povprečni razmik med vrstami največ 1,6 metra. Vendar je za ti vrsti vinogradov dodano, da mora „višina listja, pritrjenega na žice, omogočati, da je na voljo najmanj 1,2 kvadratna metra zunanje površine rastlinskega pokrova za pridelavo enega kilograma grozdja“.

Ta dodatka k praksam vinogradnikov zagotavljata, da je izpostavljena površina listov zadostna za dosego zadovoljive zrelosti grozdja. Ta dodatka sta bila potrebna, ker se v jurskih vinogradih proizvodnja tovrstnega vina razvija iz vinskih trt, zasajenih z večjo gostoto, kot je najmanjša gostota zasaditve, tako da se zmanjša razmik med vrstami.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Povprečne največje obremenitve na parcelo in donosi

V točki (d) odstavka 1 oddelka VI poglavja I je povprečna največja obremenitev na parcelo povečana na 16 000 kg/ha za vinogradniške parcele s povprečnim razmikom med vrstami največ 1,6 metra. V teh vinogradih je gostota zasaditve večja kot v vinogradih, zasajenih s povprečnim razmikom med vrstami, večjim od 1,6 metra, saj je glede na druga pravila o obdelovanju vinogradov na teh trtah več grozdja.

V odstavku 1 oddelka VIII je donos povečan na 78 hl/ha za vinogradniške parcele s povprečnim razmikom med vrstami največ 1,6 metra. Pri gostejših vinogradih sta donos in največja obremenitev na parcelo povečana, ker gostote zasaditve in višina listja omogočajo doseganje te ravni produktivnosti, hkrati pa zagotavljajo ohranjanje pričakovane kakovosti.

Pri vinogradih s povprečnim razmikom med vrstami, večjim od 1,6 metra in največ 2 metra, je donos ohranjen pri 74 hl/ha.

Dodan je odstavek, v katerem je pojasnjeno, da je v primeru neobstoja predhodne izjave o namembnosti parcele (deklarativna obveznost, ki je bila določena že v poglavju II specifikacije proizvoda v odobreni različici iz leta 2011) največji dovoljeni donos za zadevno trgatev donos označbe porekla „Côtes du Jura“ (belo vino), če je ta manjši od donosa, odobrenega za označbo „Crémant du Jura“. Ta predhodna izjava omogoča lažji nadzor nad upoštevanjem posebnih pogojev proizvodnje za vino Crémant du Jura, ki upravičujejo večji donos, kot je donos mirnih vin z geografskega območja.

V odstavku 2 oddelka VIII poglavja I z naslovom „Začetek proizvodnje“ je največji donos povečan na 90 hl/ha za vinogradniške parcele s povprečnim razmikom med vrstami največ 1,6 metra.

Pri vinogradih s povprečnim razmikom med vrstami med 1,6 in 2 metra je največji donos ohranjen pri 80 hl/ha.

Pri teh spremembah donosa se upošteva razvoj donosa, ugotovljen v jurskih vinogradih za vinske trte, namenjene proizvodnji penečega vina. Donosi se lahko povečajo do ravni, predlaganih za vinograde z večjo gostoto zasaditve; določena najmanjša izpostavljena površina listov zagotavlja zadovoljivo zrelost glede na pričakovano kakovost pridelka.

Sprememba največjega donosa je vključena v točko 1.5.2 enotnega dokumenta.

5.   Druge pridelovalne prakse

V točki (a) odstavka 2 oddelka VI poglavja I je najdaljša dolžina vrst za najstrmejše parcele brez sistema zbiranja deževnice nadomeščena z obveznostjo obvladovanja zasajenega ali samoraslega rastlinja. To novo pravilo omogoča boljši nadzor nad erozijo in upošteva razvoj kontrolirane zatravljenosti v vinogradih.

V točkah (a) in (b) odstavka 2 oddelka VI poglavja I sta datum začetka izvajanja teh pravil in omejitev njihove uporabe na nove nasade črtana.

Ugotovljene pridelovalne prakse omogočajo, da ta pravila veljajo za vse vinograde.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

6.   Datum začetka trgatve

V točki (a) odstavka 1 oddelka VII poglavja I je določanje datuma začetka trgatve črtano. Datum trgatve določi gospodarski subjekt na vsaki od svojih parcel glede na stopnjo zrelosti in ob upoštevanju najnižje vsebnosti sladkorja v grozdju, določene s specifikacijo proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Polnjenje v steklenice

V točki (c) odstavka 2 oddelka IX poglavja I je dodano: „Polnjenje v steklenice je dovoljeno samo za osnovna vina, ki so v skladu z organoleptičnim preskusom glede na pogoje, opredeljene v načrtu nadzora.“

To pravilo je bilo vključeno, da se prepreči sekundarno vrenje osnovnih vin, ki bi povzročilo pomanjkljivosti v končnem proizvodu.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8.   Skladiščenje

V odstavku 4 oddelka IX poglavja I je pojasnjeno, da se utemeljitev posebnega kraja za skladiščenje pakiranih proizvodov nanaša tudi na vina na drožeh, in sicer da bi se ohranila pričakovana kakovost sekundarnega vrenja, ki je odločilna faza za tovrstno vino, in olajšal nadzor nad njim.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9.   Vzročna povezava

V odstavku 3 oddelka X poglavja I je v prvem odstavku v stavku: „Pogoji proizvodnje v specifikaciji proizvoda prispevajo k ohranjanju teh tal (omejitev dolžine vrst, zatravljeni pasovi itd.) in omejujejo običajna tveganja erozije,“ črtana navedba „omejitev dolžine vrst“.

To črtanje je posledica vključitve novega pravila za obdelovanje vinogradov: obveznosti obvladovanja zasajenega ali samoraslega rastlinja (v odstavku 2 oddelka VI – Obdelovanje vinograda), s katero je nadomeščena obveznost v zvezi z največjo dolžino vrst. Novo pravilo omogoča boljši nadzor nad erozijo in upošteva razvoj kontrolirane zatravljenosti v vinogradih.

Ta sprememba je vključena v točko 1.8 „Vzročna povezava“ v enotnem dokumentu.

10.   Prehodni ukrepi

V odstavku 1 oddelka XI poglavja I je za parcele, zasajene pred 1. avgustom 1994, na katerih ni upoštevana najmanjša gostota zasaditve, prehodno obdobje, v katerem se lahko za njihov pridelek še vedno uporablja kontrolirana označba porekla, omejeno na trgatve do vključno leta 2024, medtem ko je prej ta pravica veljala do datuma izkrčitve teh vinogradov.

Pojasnjeno je, da je treba na teh parcelah upoštevati enaka druga pravila o obdelovanju vinogradov in donosih kot na parcelah z vinogradi s povprečnim razmikom med vrstami, večjim od 1,6 metra in največ 2 metra.

Odstavek 3 oddelka XI je črtan, ker je obdobje, v katerem so postopki polnjenja omogočali koriščenje posebnega ukrepa v zvezi z datumom dajanja na potrošniški trg, poteklo.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

11.   Predhodna izjava o namembnosti parcele

V odstavku 1 oddelka I poglavja II je končni datum za predložitev te predhodne izjave ali preklic njenega tihega podaljšanja preložen s 1. na 30. junij, da se gospodarskim subjektom omogočita boljši vpogled v značilnosti prihodnje trgatve in ustreznejša odločitev glede namembnosti grozdja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

12.   Izjava o zahtevi za označbo

V odstavku 5 oddelka I poglavja II so informacije, ki se navedejo v tej izjavi, obvezno dopolnjene s številko serije osnovnega vina, ki omogoča zagotavljanje sledljivosti po organoleptičnem preskusu (osnovno vino).

S temi informacijami se okrepi upoštevanje obveznosti umika osnovnih vin, ki bi lahko povzročila pomanjkljivosti v končnem proizvodu, za pridelavo vina „Crémant du Jura“.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

13.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati, in metode ocenjevanja

V oddelku I poglavja III je glede na nekatere spremembe poglavja I posodobljena preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba preverjati, in ustreznimi metodami ocenjevanja, da se natančneje opredelijo nekatere metode ocenjevanja.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

14.   Podatki o nadzornem organu

V oddelku I poglavja III so bila od odobritve specifikacije proizvoda septembra 2011 spremenjena redakcijska pravila tega dela, tako da se, če nadzore izvaja certifikacijski organ, ne navedejo več popolni kontaktni podatki nadzornega organa.

Sklic na akreditacijski standard odbora COFRAC za nadzorni organ je bil črtan, ker se ta sklic spreminja dokaj redno, zaradi česar bi bilo za navedbo pravilnih informacij treba specifikacijo proizvoda vsakič spremeniti.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Crémant du Jura

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

5.	Kakovostno peneče vino

4.   Opis vin

Ta vina so bela kakovostna peneča vina ali kakovostna peneča vina rosé.

(a)	V primeru obogatitve mošta volumenski delež skupnega alkohola v vinu po sekundarnem vrenju in pred degoržiranjem ne presega 13 %.

(b)

Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida, sladkorja in raztopljenega ogljikovega dioksida, merjenega pri temperaturi 20 °C, so določene v zakonodaji Unije. Belo peneče vino, ki se prideluje predvsem iz sorte chardonnay B, je nežno in prefinjeno. Ima kompleksno, a diskretno paleto arom, v kateri se pogosto razločijo note jabolk, briošev in lešnikov. Peneče vino rosé se običajno prideluje iz sorte pinot noir N. Zelo pogosto je v njem zaznati note drobnega rdečega jagodičja. Splošne analitske lastnosti Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)   Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)   Najnižja vsebnost skupnih kislin   Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)   Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

(a)	Prepovedana je uporaba lesenih trsk.

(b)	Pri obdelavi vin rosé je prepovedano samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo.

(c)	Poleg zgornjih določb je treba pri vinih v zvezi z enološkimi postopki upoštevati obveznosti, določene na ravni Unije ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(d)	Prostori za stiskanje grozdja morajo ustrezati merilom za sprejem potrganega grozdja, opremo za stiskanje in stiskalnice, polnitev stiskalnic, frakcioniranje soka in higieno.

Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 5 000 trsov na hektar, razen pri terasasti zasaditvi vinske trte.

Pri vinskih trtah, ki niso zasajene terasasto, in pri terasah z najmanj dvema vrstama vinske trte ima vsak trs na voljo največ 2 kvadratna metra površine; ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti; razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2 metrov.

Da se omogoči prehajanje prilagojenih strojev, so lahko med parcelami prehodi širine od 2 metrov do 3,2 metra, in sicer največ po eden na šest vrst.

Povprečen razmik med vrstami se izmeri tako, da se največja širina pridelovalne parcele deli z dejanskim številom vrst na najširšem delu te parcele.

Pravila rezi

Trsi se obrezujejo bodisi z enojno ali dvojno rezjo guyot bodisi s kratko rezjo (kordonska gojitvena oblika royat) z največ 20 očesi na trs in 120 000 očesi na hektar.

Pri enojni ali dvojni rezi guyot je število očes največ deset na rodnem lesu z največ dvema reznikoma za obnovitev z dvema očesoma.

Prevoz potrganega grozdja

Grozdje se lahko prevaža samo v odprtih posodah pod pogoji, ki omogočajo, da se grozdje ne poškoduje in da se samotok odstranjuje.

(b)   Največji donosi

Parcele, na katerih je povprečen razmik med vrstami največ 1,6 metra

90 hektolitrov na hektar

Parcele, na katerih je povprečen razmik med vrstami večji od 1,6 metra in največ 2 metra

80 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

(a)

Trgatev ter vinifikacija, obdelava, donegovanje in pakiranje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Jura na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018, kot ga je 16. novembra 2010 odobril pristojni nacionalni odbor: Abergement-le-Grand, Abergement-le-Petit, Aiglepierre, Arbois, Arlay, Les Arsures, Augea, Aumont, Balanod, Baume-les-Messieurs, Beaufort, Bersaillin, Blois-sur-Seille, Brainans, Bréry, Buvilly, Césancey, La Chailleuse (samo ozemlje nekdanje občine Saint-Laurent-La-Roche), Champagne-sur-Loue, La Chapelle-sur-Furieuse, Château-Chalon, Chevreaux, Chille, Chilly-le-Vignoble, Conliège, Courbouzon, Cousance, Cramans, Cuisia, Darbonnay, Digna, Domblans, L’Etoile, Frébuans, Frontenay, Gevingey, Gizia, Grange-de-Vaivre, Grozon, Ladoye-sur-Seille, Lavigny, Lons-le-Saunier, Le Louverot, Macornay, Mantry, Marnoz, Mathenay, Maynal, Menétru-le-Vignoble, Mesnay, Messia-sur-Sorne, Miéry, Moiron, Molamboz, Monay, Montagna-le-Reconduit, Montaigu, Montain, Montholier, Montigny-lès-Arsures, Montmorot, Mouchard, Nevy-sur-Seille, Orbagna, Pagnoz, Pannessières, Passenans, Perrigny, Le Pin, Plainoiseau, Les Planches-près-Arbois, Poligny, Port-Lesney, Pretin, Pupillin, Quintigny, Revigny, Rotalier, Ruffey-sur-Seille, Saint-Amour, Saint-Cyr-Montmalin, Saint-Didier, Saint-Jean-d’Etreux, Saint-Lamain, Saint-Lothain, Sainte-Agnès, Salins-les-Bains, Sellières, Les Trois Châteaux, Toulouse-le-Château, Tourmont, Trenal, Vadans, Val-Sonnette (samo nekdanja ozemlja občin Grusses, Vercia in Vincelles), Vaux-sur-Poligny, Vernantois, Le Vernois, Villeneuve-sous-Pymont, Villette-lès-Arbois in Voiteur.

(b)

Vinifikacija, obdelava, donegovanje in pakiranje vina lahko potekajo tudi na ozemlju naslednjih občin departmaja Jura na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018, kot ga je 16. novembra 2010 odobril pristojni nacionalni odbor: Le Chateley, La Ferté, Hauteroche (samo ozemlje nekdanje občine Crançot) in Pont-du-Navoy.

7.   Glavne sorte vinske trte

Chardonnay B

Pinot gris G

Pinot noir N

Poulsard N – ploussard

Savagnin blanc B

Trousseau N

8.   Opis povezave

Informacije o geografskem območju

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje označbe „Crémant du Jura“ je del naravne regije Revermont, ki je omejena: – na vzhodu s prvo apnenčasto planoto jurskega masiva s povprečno nadmorsko višino 550 metrov; – na zahodu s planjavo, vzhodnim obrobjem bressanskega jarka (fossé bressan). Vinogradi se v pretrgani obliki nizajo na 80 kilometrov dolgem ter od 2 do 5 metrov širokem pasu, večinoma obrnjenem proti zahodu, z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov.

Obsegajo kompleksno verigo gričev, ki so razpotegnjeni od severa proti jugu pod glavnim reliefom in se dvigujejo od 50 do 100 metrov nad depresijami, obrnjenimi v isti smeri. Ta razporeditev je neposredno povezana s prelomom Jure nad planjavo Bresse: – glavni relief, ki je premočrten, pokriva obrobje prve jurske planote, geološko sestavljene iz plasti trdega apnenca iz srednje jure, ki prevladuje nad debelo serijo laporjev in gline iz triasa in liasa; – griči so fragmenti, iztrgani iz planote (luske), in narinjeni v ospredje narivnih prelomov. Običajno so bolj razpotegnjeni v smeri sever/jug (od 2 kilometra do 3 kilometre) kot v smeri vzhod/zahod (od 0,5 kilometra do 1 kilometra). Te apnenčaste luske so zaradi velike odpornosti proti eroziji v pokrajini geografskega območja ohranile relief. Depresije pa imajo, nasprotno, lapornato podlago. Njihovo maso sestavljajo debele serije laporjev, ki je bila na začetku debela več kot 200 metrov ter je bila ob prelomu postopoma narinjena in premaknjena na planjavo Bresse.

Erozija na teh drobljivih laporjih je bila zelo aktivna, zaradi česar so nastali zelo razgibani reliefi. Glavni del parcel, razmejenih za pridelavo grozdja, leži bodisi na pobočju in njegovem vznožju pod gozdnatim vrhom planote bodisi na najbolje izpostavljenih pobočjih gričev, ki so posejani ob vznožju. Apnenec je prisoten povsod. Ta prepustna in topna kamnina je zelo ugodna za vinsko trto in zlasti za jurske sorte vinske trte. Na gričih, ki se naslanjajo na apnenčasto planoto, so tla zelo kompleksna, saj vsebujejo laporje, glino in apnenčasta melišča.

Geografsko območje ima sveže oceansko podnebje z obilnimi padavinami, za katero so značilni celinski vplivi: velike razlike v letnih temperaturah, povprečna temperatura je približno 10,5 °C, poletja so vroča in vlažna. Letna količina padavin presega 1 000 milimetrov, padavine pa so skozi leto dobro razporejene.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradi v departmaju Jura obstajajo že od rimskih časov. Številna pričevanja, ki se nanašajo na jurske vinograde, se pojavljajo od leta 1000.

Začetek proizvodnje penečih vin v Juri sega daleč v preteklost, metoda izdelave s sekundarnim vrenjem v steklenicah pa obstaja od 17. stoletja. Ta proizvodnja je tradicionalna in celo pri kontroliranih označbah porekla, kot sta „Arbois“ in „L’Etoile“, je bil del njune proizvodnje namenjen izdelavi penečega vina. Ta peneča vina iz departmaja Jura so pridobila določen sloves. V 20. stoletju so se družine proizvajalcev specializirale za proizvodnjo penečih vin, tehnike pa so bile izpopolnjene za proizvodnjo zelo izrazitih vin: upoštevanje nepoškodovanosti grozdja, nežno stiskanje, dolgo obdobje hrambe vin v vodoravni legi („sur lattes“) v steklenicah za sekundarno vrenje.

Kontrolirana označba porekla „Crémant du Jura“ je bila priznana 9. oktobra 1995. Proizvajalci so tedaj opustili proizvodnjo penečih vin z drugimi kontroliranimi označbami porekla departmaja Jura, kot so „Arbois“, „Côtes du Jura“ in „L’Etoile“.

Sorte vinske trte se v departmaju Jura gojijo že več stoletij. Vinogradniki so izbrali tri značilno jurske sorte vinske trte: sorto vinske trte poulsard N, katere pisno omembo v Juri je mogoče zaslediti od leta 1620, sorto vinske trte trousseau N, katere sledi je v Juri z gotovostjo mogoče najti od leta 1732, in sorto vinske trte savagnin B, katere prisotnost je potrjena leta 1717. Prav tako so prilagodili dve sorti vinske trte, ki izvirata iz sosednjih burgundskih vinogradov: sorto vinske trte chardonnay B, ki je v Juri prisotna od leta 1717, in sorto vinske trte pinot noir N, katere najstarejša pisna omemba sega v leto 1385 pod imenom „savagnin noir“. Vse te sorte vinske trte so osnova za proizvodnjo vina „Crémant du Jura“.

Leta 2009 je proizvodnja na 310 hektarih znašala približno 17 000 hektolitrov belega penečega vina in 2 000 hektolitrov penečega vina rosé.

Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov

Belo peneče vino, ki se prideluje predvsem iz sorte chardonnay B, je nežno in prefinjeno. Ima kompleksno, a diskretno paleto arom, v kateri se pogosto razločijo note jabolk, briošev in lešnikov.

Peneče vino rosé se običajno prideluje iz sorte pinot noir N. Zelo pogosto je v njem zaznati note drobnega rdečega jagodičja.

Vzročna povezava

Posebnosti grozdja izhajajo iz lapornatih tal (glineno-apnenčastih), prekritih z apnenčastim gramozom. Trte iz globine črpajo stalno svežino, na površini pa debelo kamnito melišče omogoča dobro segrevanje tal in dobro odvajanje vode. Pogoji proizvodnje v specifikaciji proizvoda prispevajo k ohranjanju teh tal (zatravljeni pasovi itd.) in omejujejo običajna tveganja erozije.

Tradicija proizvodnje penečih vin v Juri je skozi generacije omogočila postopno prilagoditev starodavnih tehnik. S trganjem celega grozdja v odprte zaboje ter zelo nežnim in postopnim stiskanjem se ohranijo bistvene lastnosti grozdja in zlasti aromatični potencial, povezan z naravnim okoljem.

Stiskalnice tako izpolnjujejo stroga pravila, njihova odobritev pa se strogo preverja. Dolgo donegovanje na drožeh pri sekundarnem vrenju v steklenici spodbuja razvoj sekundarnih arom in razvoj posebnosti vina, povezanih z njegovim poreklom.

Leta 1734 je vinogradnik iz Polignyja, imenovan CHEVALIER, podrobno opisal recept, s katerim je pridobival vino „‚vin gris‘, podobno vinu iz Šampanje“. Od začetka 17. stoletja je proizvodnja penečega vina potrjena z metaforičnim izrazom „vin fou“ (noro vino), ki ga je oživil velik trgovec iz Arboisa.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah napisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

(a)	Vsi postopki proizvodnje, od trgatve do degoržiranja, potekajo na geografskem območju.

(b)	Stekleničenje vin poteka na geografskem območju ob upoštevanju postopka pridelave s sekundarnim vrenjem v steklenici.

(c)	Polnjenje v steklenice, v katerih poteka sekundarno vrenje, se izvaja od 1. decembra, ki sledi trgatvi.

(d)	Vina se dajo na potrošniške trge po najmanj 12-mesečnem obdobju donegovanja po datumu polnjenja.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-3639eb82-2655-461f-a811-87ed70ec6303

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.