Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Enotni trg digitalnih vsebin – trendi in priložnosti za MSP

(mnenje na lastno pobudo)

(2020/C 429/01)

Poročevalec:

Pedro ALMEIDA FREIRE

Sklep plenarne skupščine	30. 3. 2017
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	4. 9. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	18. 9. 2020
Plenarno zasedanje št.	554
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	220/0/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) posebno pozornost namenja vplivu digitalne tehnologije na evropska mala in srednja podjetja (MSP). Gospodarstvo EU namreč temelji na 25 milijonih MSP. V njih je zaposlenih približno 100 milijonov ljudi, predstavljajo več kot polovico evropskega BDP in imajo ključno vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti v vseh gospodarskih sektorjih.

1.2

EESO je na podlagi posvetovanj, ki jih je organiziral v nekaj državah, izbranih na podlagi indeksa DESI za leto 2019 (Belgija, Nemčija, Portugalska in Romunija), ugotovil, da veliko evropskih MSP, zlasti mikro in mala podjetja (takšnih je 93 % podjetij v Evropi), počasi sprejema digitalne rešitve. MSP, ki so se tega lotila, so pojasnila, da so pri njihovem uvajanju naletela na veliko ovir.

1.3

EESO priporoča, naj se stori vse, da bi se odpravila glavna ovira, tj. neoptimalna širokopasovna pokritost ozemlja.

1.4

Ugotovil je, da je ključno, če ne celo nujno, da se izpolnijo potrebe MSP po usposabljanju na področju digitalnih tehnologij, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca in verige podatkovnih blokov. V zvezi s tem EESO priporoča, naj se v šolske programe obvezno vključijo tečaji o digitalnih tehnologijah in naj se MSP omogoči dostop do usposabljanj o uporabi teh orodij. Poleg tega je treba bolj podpirati in spodbujati primerno in cenovno dostopno nadaljnje usposabljanje, namenjeno samozaposlenim, vodstvenim delavcem MSP in zaposlenim v teh podjetjih.

1.5

EESO poziva k ustreznemu davčnemu usklajevanju med državami članicami, saj v polovici držav, v katerih je bilo izvedeno posvetovanje, davčna neusklajenost povzroča stroške, ki so za MSP sorazmerno večji kot za velika podjetja, kar ovira čezmejne dejavnosti. Zagotavljanje lojalne konkurence med MSP in velikimi podjetji je namreč bistveno za pravilno delovanje notranjega trga.

1.6

EESO poziva, naj se odpravijo razlike v zakonodajah ter čezmerna regulacija s standardi in oznakami. To so namreč velike ovire za digitalno in čezmejno poslovanje MSP, saj povzročajo stroške, kar zadeva izpolnjevanje obveznosti, plače in najemanje zunanjih strokovnjakov, to pa ovira njihovo rast.

1.7

EESO meni, da je treba prednostno obravnavati dostop do finančnih sredstev za MSP, da se podprejo njihove naložbe za prilagajanje digitalizaciji družbe, trgovine in vzorcev potrošnje ter internacionalizaciji poslovanja. Ugotavlja, da evropska MSP in vozlišča za digitalne inovacije, ki jih financira Evropska unija, ne poznajo dobro Evropske podjetniške mreže in je ne uporabljajo dovolj. Z okrepitvijo dialoga in sodelovanja med mrežo in organizacijami MSP bi sistem postal bolj učinkovit.

2.   Vpliv digitalne tehnologije na MSP

2.1

Ko je bil 11. junija 2020 objavljen indeks digitalnega gospodarstva in družbe za leto 2020, je izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager dejala, da je „[k]oronavirusna kriza […] pokazala, kako pomembno je, da so državljanke in državljani ter podjetja povezani in da lahko komunicirajo med seboj prek spleta“ (1).

2.2

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je dejal, da „[p]odatki [o indeksu DESI (2)], ki jih objavljamo danes, kažejo, da industrija bolj kot kdaj koli doslej uporablja digitalne rešitve. Poskrbeti je treba, da bo to veljalo tudi za MSP in da se najnaprednejše digitalne tehnologije uporabljajo v celotnem gospodarstvu.“

2.3

Tudi EESO posebno pozornost namenja vplivu digitalne tehnologije na MSP. Gospodarstvo EU namreč temelji na 25 milijonih MSP. V njih je zaposlenih približno 100 milijonov ljudi, predstavljajo več kot polovico evropskega BDP in imajo ključno vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti v vseh gospodarskih sektorjih (3).

2.4

MSP so močno vpeta v gospodarski in družbeni ustroj Evrope. Med seboj se zelo razlikujejo glede na poslovni model, velikost, starost in podjetniški profil ter se zanašajo na raznolik potencial talentov med moškimi in ženskami. Obsegajo svobodne poklice, čeprav regulirani in samoregulirani svobodni poklici (farmacija, pravosodje itd.) niso vključeni v opredelitev MSP, mikropodjetja, srednje velika industrijska podjetja, tradicionalna obrtniška podjetja in visokotehnološka zagonska podjetja.

2.5

Ob zavedanju vpliva digitalnih tehnologij na MSP se EESO strinja z analizo Komisije in meni, da so trije stebri, na katerih temelji strategija Komisije za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (4) (razvoj zmogljivosti ter podpora prehodu v trajnostnost in digitalizacijo, zmanjšanje regulativnega bremena, izboljšanje dostopa na trg in izboljšanje dostopa do financiranja), prednostna področja. EESO poudarja, da MSP potrebujejo takojšnjo finančno pomoč, saj jih je pandemija COVID-19 gospodarsko zelo prizadela, zaradi česar so zaposleni v MSP še bolj izpostavljeni tveganju izgube zaposlitve. EESO zato obžaluje, da je načrt okrevanja za Evropo, s katerim bi naj odpravili gospodarsko in socialno škodo, ki je nastala zaradi pandemije COVID-19, in ki ga je Evropski svet sprejel na izrednem zasedanju od 17. do 21. julija 2020, omejen na 750 milijard EUR in da je sedemindvajseterica znižala svoje cilje, zlasti na digitalnem področju, da bi pridobila soglasje t. i. varčnih držav, saj bo to vplivalo na finančno podporo, namenjeno digitalizaciji MSP.

2.6

EESO ugotavlja, da stebri strategije Komisije za MSP za trajnostno in digitalno Evropo odražajo pričakovanja, ki so jih predstavniki MSP izrazili med posvetovanji, ki jih je EESO organiziral v štirih državah, izbranih na podlagi indeksa DESI za leto 2019 (Belgija, Nemčija, Portugalska in Romunija), da bi ocenil vpliv digitalnih tehnologij na MSP. Posvetovanja so bila pozneje prekinjena zaradi koronavirusne krize in omejitve gibanja, zato jih EESO ni mogel izvesti v Estoniji in na Irskem, ki sta bili izbrani zaradi uvrstitve na vrh lestvice indeksa DESI za leto 2019.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Digitalizacija je dejavnik rasti MSP (za obrtnike, trgovce, svobodne poklice, ponudnike storitev itd.). Internet vpliva na več kot polovico prodaje na drobno v Evropi, ne glede na to, ali gre za spletno prodajo ali prodajo v trgovinah po spletnih poizvedbah („ROPO“: Research Online, Purchase Offline – iskanje po spletu, nakup v fizični trgovini) (5).

3.2

Razvoj spletnih strani in družbenih omrežij, digitalno trženje in programska oprema za upravljanje odnosov s strankami (CRM) spodbujajo razvoj „digitaliziranih MSP“. Programska oprema in programi za analizo podatkov prispevajo tudi k optimizaciji poslovnih procesov. EESO v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba s programi usposabljanja uporabnikom, tudi vodstvenim delavcem MSP, omogočiti, da se naučijo uporabljati ta orodja.

3.3

Digitalne tehnologije so lahko tudi disruptivne in povzročajo korenite spremembe. „Disruptivne“ inovacije so proces preobrazbe trga, ki ga sprožijo digitalni izzivi. Pri tem se trg spremeni tako, da se odpre čim večjemu številu ljudi in da se novim akterjem omogoči, da prestrežejo promet v tradicionalnih vrednostnih verigah.

3.4

Na primer, zaradi zaupanja in bližine med MSP in njegovimi strankami se lahko ustvari vtis, da je dejavnost MSP zaščitena pred vdorom digitalnih tehnologij. Vendar izkušnje kažejo, da ta tesen odnos s stranko ni nikakršno zagotovilo. Dejansko so potrošniki pripravljeni sprejeti druge ponudbe, če se izkažejo za bolj praktične in ugodnejše (6).

3.5

V digitalnem gospodarstvu pravno varstvo potrošnikov ne vpliva na njihovo vedenje. Internetna ponudba v primeru potrošnika, navajenega uporabljati digitalne storitve, ki so na voljo in enostavne za uporabo ter vključujejo pravno varstvo za zaščito njegovih interesov, čeprav so manj priročne, ne bo vplivala na njegovo vedenje (7).

3.6

Pozitiven ali včasih celo pretirano pozitiven diskurz o disruptivnih digitalnih tehnologijah se pogosto nanaša na velika podjetja z zadostnimi sredstvi za naložbe v raziskave in razvoj ter trženje. Ne upošteva pa se, da lahko disruptivne digitalne tehnologije med drugim vplivajo na primer na nekatere svobodne poklice, ki so po naravi zelo razdrobljeni in pogosto nimajo sredstev za raziskave in razvoj. Uporabljajo lahko digitalne rešitve, ki so na voljo na trgu, ne morejo pa jih razvijati sami, zato so pri digitalizaciji svojih dejavnosti bolj ranljivi.

3.7

Digitalni prostor razbija tudi nekatere iluzije MSP. Tako se pri ponujanju storitev omejenega obsega na omejenem geografskem območju, na katerem je razvojni potencial prav tako omejen, lahko ustvari iluzija, da so te storitve varne pred vdorom digitalizacije. Realnost pa je drugačna. Za hotelirstvo se na primer zdi, da ga ni mogoče delokalizirati. Vendar je platformam za rezervacije uspelo zajeti pomemben delež vrednosti tega sektorja. Predstavniki gostinskega in hotelirskega sektorja pravijo, da bi morali to predvideti in ustvariti svoje platforme, da bi lahko sami upravljali rezervacije, ne pa da so tako močno odvisni od zunanjih akterjev (8).

3.8

Poleg tega disruptivne digitalne tehnologije vodijo v prerazporeditev dela. Če navedemo nekaj primerov iz svobodnih poklicev: v računovodstvu vnos računovodskih podatkov, ki je sicer večinoma ročno delo, vse pogosteje izvajajo stranke same, zaradi česar imajo računovodje manj dela, s tem pa tudi manjše marže, pojavljajo pa se tudi konkurenti, ki ponujajo spletno računovodstvo.

3.9

Tveganje, ki ga prinaša prerazporeditev dela v notarskem poklicu, je na primer manjše, vendar lahko del notarskih dejavnosti izvajajo drugi; tako zagonska podjetja ponujajo sestavo pravno veljavnih oporok za 70 EUR (9).

3.10

Prerazporeditev dela vpliva tudi na zdravstveni sektor: nekatera spletna mesta ponujajo naročanje prek spleta ali telemedicino, da se pokrijejo območja s slabšo zdravstveno pokritostjo.

3.11

Komercialne platforme za sodelovanje niso vedno seznanjene z zahtevami iz evropske in nacionalne zakonodaje, ki jih je treba izpolnjevati, kot so obveznost registracije podjetij, zahteve glede obveznega zavarovanja, zdravstvene in varnostne zahteve, zahteve glede zaščite delavcev in potrošnikov itd.

3.12

Glede na vse te ekonomske, socialne in družbene pretrese bi torej izzivi digitalizacije morali biti stalna točka socialnega dialoga.

3.13

MSP predstavljajo raznovrstno kategorijo gospodarskih subjektov, od pekov in farmacevtov do svobodnih poklicev, kar pomeni, da mora biti politika za krepitev zmogljivosti in podporo digitalizaciji MSP vključujoča in enostavna za uporabo ter ne sme povzročati nesorazmernih dodatnih stroškov ali upočasnjevati glavne dejavnosti MSP zaradi izpolnjevanja zahtev.

3.14

Poleg tega potrebe MSP niso omejene na pametno in vključujočo zakonodajo, ampak zajemajo tudi razvoj znanj in spretnosti ter stalno usposabljanje, saj temeljijo na novi viziji podjetja. Digitalizacija MSP dejansko vpliva tudi na organizacijo in kulturo podjetij. Kljub temu mnogi vodstveni delavci MSP nimajo strategije za digitalizacijo za svoje podjetje. Digitalizacija ni samo vprašanje digitalnih orodij in procesov, temveč gre za nov način ustvarjanja vrednosti s prilagajanjem poslovnega modela digitalnemu kontekstu, pobudo pa morajo dati vodstveni delavci.

3.15

MSP se soočajo tudi s številnimi ovirami pri dostopanju do finančnih sredstev, cenovno ugodnega usposabljanja in podpore za internacionalizacijo. Evropska podjetniška mreža, ki je namenjena inovacijam in internacionalizaciji podjetij ter MSP zagotavlja informacije, nasvete o evropski zakonodaji in podporo, med podjetji ni dobro poznana. Vozlišča za digitalne inovacije, ki jih financira Evropska unija (npr. evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki jih v Bruslju upravlja Innoviris (10)), pomagajo podpirati digitalizacijo MSP z usposabljanjem in financiranjem ter prispevajo k razvoju digitalne podjetniške kulture. Vendar bi z okrepitvijo dialoga, poglobljeno analizo potreb MSP ter boljšim sodelovanjem med Evropsko podjetniško mrežo in organizacijami MSP mehanizem postal bolj učinkovit.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

To mnenje deloma temelji na ugotovitvah posvetovanj, ki so potekala med julijem 2019 in prvim četrtletjem leta 2020 v Nemčiji, Belgiji, na Portugalskem in v Romuniji ter so se jih udeležili socialni partnerji, združenja MSP, združenja za varstvo potrošnikov, javni organi in drugi. Posvetovanja bi morala biti izvedena tudi v Estoniji in na Irskem, vendar to zaradi koronavirusne krize ni bilo mogoče.

4.2

EESO poudarja, da je bil namen posvetovanj v zgoraj navedenih državah podpreti evropske ukrepe in politiko za uvajanje digitalnih tehnologij v MSP ter pridobiti povratne informacije v zvezi s tem iz prakse.

4.3

Da bi EESO ocenil vpliv digitalnih tehnologij na MSP, je med petimi kazalniki indeksa DESI (11) izbral: — vključevanje digitalne tehnologije v tržno razsežnost, pri čemer to vključuje tri kazalnike, ki so bili po mnenju EESO ustrezni: odstotek MSP, ki trgujejo prek spleta, promet MSP, ki izhaja iz spletne trgovine, ter odstotek MSP, ki poslujejo na spletu (e-trgovanje) in čezmejno.

4.4

Med državami, ki jih je EESO izbral glede na omenjeni kazalnik DESI za leto 2019, sta se pri elektronskem trgovanju in vključevanju digitalne tehnologije v tržno razsežnost na vrh uvrstili Irska in Estonija, sledila pa jima je Belgija, ki se je prav tako uvrstila nad povprečje.

4.5

Nemčija se je uvrstila v povprečje, Portugalska pa pod povprečje. Romunija se je uvrstila najnižje na lestvici.

4.6

Na večini posvetovanj (Belgija, Nemčija, Portugalska) so udeleženci poročali o različni širokopasovni pokritosti: mestna območja so dobro pokrita, medtem ko podeželska in obrobna območja niso, v nekaterih delih držav pa 4G sploh ni na voljo (Portugalska). Za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in njenih MSP pa sta potrebna razvoj obsežnih digitalnih rešitev in interoperabilnost ključnih digitalnih infrastruktur. EESO ugotavlja, da je povezljivost bistvena za digitalizacijo MSP.

4.7

Vsi sogovorniki so med posvetovanji opozorili, da je potrebno usposabljanje na področju digitalnih tehnologij. Močno primanjkuje možnosti izobraževanja in poklicnega usposabljanja na področju digitalnih tehnologij, zato imajo MSP težave pri zaposlovanju osebja, ki bi bilo usposobljeno na tem področju (Portugalska, Romunija). Nujno potrebno je tudi usposabljanje na področju digitalnih tehnologij za zaposlene v MSP, da bi postali kompetentni in seznanjeni z najnovejšim razvojem na področjih, kot so kibernetska varnost, umetna inteligenca in verige podatkovnih blokov (Belgija). Trenutno prevladuje zgolj osnovno poznavanje digitalnih orodij, vendar to kmalu ne bo več zadoščalo (Nemčija). Delavci digitalne spretnosti in znanja potrebujejo tudi zato, da bi obdržali svoje delovno mesto ter da bi bili uspešni na vse bolj digitaliziranem in hitro spreminjajočem se trgu dela (Nemčija). Dejansko lahko v nekaterih zelo avtomatiziranih sektorjih digitalizacija povzroči strah pred izgubo zaposlitve (Nemčija).

4.8

MSP niso dovolj opremljena ali usposobljena za obvladovanje tveganj, ki jih ustvarja zlonamerna kibernetska dejavnost (Belgija, Nemčija). Zato so nekatera tradicionalna MSP zadržana glede razvoja spletnih dejavnosti (Portugalska). Tista, ki so se odločila za digitalno poslovanje, imajo omejen dostop do obsežnih baz podatkov, ki so na voljo večjim podjetjem, in nerada uporabljajo na primer napredna orodja in aplikacije, ki temeljijo na umetni inteligenci. To jih postavlja v neugoden konkurenčni položaj v primerjavi z velikimi podjetji (Nemčija). Obenem so MSP v vseh sektorjih zelo izpostavljena kibernetskim grožnjam in morajo pogosto najemati zunanje strokovnjake, kar vodi v dodatne stroške.

4.9

V polovici držav, v katerih je bilo izvedeno posvetovanje (Belgija, Portugalska), pomanjkanje ustreznega davčnega usklajevanja med državami članicami povzroča stroške, ki so za MSP sorazmerno večji kot za velika podjetja, in ovira čezmejne dejavnosti.

4.10

Razlike v zakonodajah in čezmerna regulacija s standardi in oznakami so prav tako velike ovire za digitalno in čezmejno poslovanje MSP (Belgija, Portugalska), saj povzročajo stroške izpolnjevanja obveznosti in stroške plač, zaradi česar nekatera MSP razmišljajo o selitvi (Belgija). Na primer, z začetkom veljavnosti Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov so bila MSP prisiljena mobilizirati osebje za razvoj notranjih postopkov za upravljanje osebnih podatkov, obveščanje svojih strank itd.; včasih so morala najeti zunanje svetovalce, zaradi česar niso bila več prednostno usmerjena v komercialni razvoj, nastajali so stroški, glavna dejavnost pa se je upočasnila (Belgija).

4.11

Tudi pasivnost nacionalnega zakonodajalca lahko ovira digitalni razvoj MSP: usposabljanje in izobraževanje na področju digitalnih tehnologij ter podpora MSP pri njihovi digitalizaciji ne štejejo med strateške prednostne naloge (Romunija).

4.12

Glede na ekonomska, socialna in družbena tveganja, ki jih prinaša digitalna revolucija, je po mnenju vseh sogovornikov v vseh državah, v katerih je bilo izvedeno posvetovanje, ključnega pomena, da so socialni partnerji in predstavniki MSP vključeni v pripravo zakonodaje, ki se nanaša nanje, in v socialni dialog.

---

(1)  Sporočilo za medije Evropske komisije, 11. junij 2020, Bruselj.

(2)  Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

(3)  COM(2020) 103 final.

(4)  Glej opombo 3.

(5)  Forrester, European Cross-Channel Retail Sales Forecast, 2015–2020

https://www.forrester.com/report/European+CrossChannel+Retail+Sales+Forecast+2015+To+2020/-/E-RES115375.

(6)  Videoteke, katerih položaj so oslabili video na zahtevo in prenosi s spleta, so dokaz te krhkosti. S pojavom podjetij, kot je Amazon, ki ponuja zanesljivo in hitro dostavo izdelkov iz kataloške ponudbe na dom po enaki ceni, so številni potrošniki začeli uporabljati spletno nakupovanje, čeprav še vedno obiskujejo knjigarne, kadar imajo čas.

(7)  Le numérique déroutant. Študija BPI France Le Lab, 19. februar 2015.

(8)  Študija BPI France Le Lab; glej prejšnjo opombo.

(9)  https://testamento.fr/fr/

(10)  Program za digitalno Evropo 2021–2027.

(11)  Povezljivost, človeški kapital, uporaba interneta, integracija digitalnih tehnologij, digitalne javne storitve.