52018AR1019

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AR1019 - EN

Document 52018AR1019

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Prispevek mest in regij EU k 14. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in k strategiji EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020

COR 2018/01019

OJ C 461, 21.12.2018, p. 24–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

21.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 461/24

Mnenje Evropskega odbora regij – Prispevek mest in regij EU k 14. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in k strategiji EU za biotsko raznovrstnost po letu 2020

(2018/C 461/04)

Poročevalec:	Roby BIWER (PES/LU), član mestnega sveta Bettembourg, Luksemburg
Referenčni dokument:	Dopis Fransa Timmermansa, podpredsednika Evropske komisije, april 2018

EVROPSKI ODBOR REGIJ

A. Trenutno stanje glede izpolnjevanja ciljev na področju biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu

izraža zaskrbljenost zaradi precejšnje izgube biotske raznovrstnosti, ki ni omejena zgolj na izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, ampak omejuje tudi možnosti za prihodnost – gospodarske, okoljske ter družbene in kulturne;

poudarja, da se naglo približujeta ciljna datuma dveh pomembnih političnih instrumentov za varstvo in trajnostno izkoriščanje biotske raznovrstnosti, tj. strateškega načrta za biotsko raznovrstnost 2011–2020 v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti (v nadaljevanju: strateški načrt konvencije) in z njim povezane strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

ponavlja, da kljub zavidljivemu napredku na nekaterih področjih znanstvene ugotovitve dokazujejo, da svet na splošno, zlasti pa številne lokalne in regionalne oblasti ne bodo uresničile vseh globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija (v nadaljevanju: cilji iz Aičija) niti v celoti izvedle strategije EU za biotsko raznovrstnost. Do leta 2020 pa je še vedno mogoče doseči precej in priprave za svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 so se že začele;

poudarja, da izguba biotske raznovrstnosti ter izginjanje in propadanje ekosistemov močno ogrožajo prihodnost našega planeta. Preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti, njeno vračanje v prejšnje stanje in obnova ekosistemov so v splošnem političnem kontekstu doseganja ciljev trajnostnega razvoja OZN ključen element, ki je tesno povezan z bojem proti podnebnim spremembam;

priznava, da skupni učinek posameznega lokalnega (ne)ukrepanja prispeva k splošni krizi glede biotske raznovrstnosti. Treba se je zavedati nevarnosti „ozkoglednosti“ in ločene obravnave vsakega primera, povezanega z biotsko raznovrstnostjo, na lokalni ravni, pri čemer se zanemarijo njegove globalne posledice in drugi zunanji učinki; poudarja, da je potrebna uravnotežena mikro in makro perspektiva;

je prepričan, da obstaja dovolj dokazov, tudi znanstvenih, da je nujno sprejetje bolj korenitih, proaktivnih in preventivnih ukrepov na globalni, regionalni in lokalni ravni, da bi takoj ustavili izgubo biotske raznovrstnosti in obnovili propadajoče ekosisteme ter ne bi več čakali (tj. na uradno oceno napredka leta 2020);

poudarja nedoslednost političnih ciljev – horizontalno in vertikalno – zaradi pogosto nasprotujočih si pristopov do okoljskih vprašanj, kot so npr. kmetijske in energetske politike, kar spodkopava napredek pri doseganju ciljev iz Aičija;

ugotavlja, da politike razvoja mest držav članic EU še vedno povzročajo razdrobljenost krajine in širjenje mestnih območij, kar pomeni izgubo ekosistemov in biotske raznovrstnosti;

pozdravlja večstranske okoljske sporazume in njihovo delovanje ter razvoj novih krovnih okvirov politik in upravljanja, ki podpirajo čezmejno sodelovanje, ter poziva ustrezne nacionalne in regionalne oblasti, naj začnejo uporabljati te instrumente za pripravo skladnih političnih čezmejnih ukrepov;

10.

opozarja na uničenje posameznih območij Natura 2000 in sedanjo raven nezakonitega pobijanja in lova ptic in drugih vrst in je prepričan, da so potrebna večja prizadevanja na vseh ravneh za izpolnitev zahtev spremljanja in izvrševanja določb direktiv o naravi z ustreznimi načrti upravljanja;

11.

izraža vznemirjenje zaradi trdovratnega nadaljevanja nezakonite trgovine z zaščitenimi vrstami, povečanja števila invazivnih tujih vrst in nevzdržne rabe pesticidov, kot so neonikotinoidi, ki povzročajo množično izginjanje opraševalcev, med njimi čebel;

12.

ponavlja, kako nujno je bistveno povečati svetovna in evropska prizadevanja za učinkovito reševanje svetovne krize glede biotske raznovrstnosti ter gospodarski razvoj ločiti od izgube biotske raznovrstnosti in povezanih vprašanj, tudi poznejšega poslabšanja ekosistemskih funkcij in storitev;

13.

opozarja na nezadostnost finančnih sredstev in instrumentov za posplošitev ukrepanja na področju biotske raznovrstnosti in njenega upravljanja; hkrati izpostavlja povezano finančno in gospodarsko tveganje neukrepanja, ki prevladuje na vseh ravneh;

14.

poudarja, da se je treba osredotočiti na pomanjkljivosti globalne in evropske strukture upravljanja, izzive pri izvajanju strateškega načrta konvencije in izboljšanje svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, da bi s konkretnimi strategijami dosegli učinkovito izvajanje;

15.

z zaskrbljenostjo ugotavlja odsotnost in/ali neustreznost mehanizmov za merjenje, poročanje in preverjanje, namenjenih (prostovoljnim) prispevkom, da bi prek nacionalnih in regionalnih strateških akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost ocenili napredek pri izvajanju ciljev iz Aičija;

16.

poziva, naj se vsi ustrezni deležniki zgodaj vključijo v priprave na naslednjo fazo oblikovanja globalnih okvirov za biotsko raznovrstnost po letu 2020 – na svetovni in evropski ravni;

B. Ukrepi in odgovornosti do leta 2020

17.

meni, da je 14. konferenco pogodbenic (COP 14) Konvencije o biološki raznovrstnosti primerno izkoristiti kot dobro priložnost za ugotovitev, kaj je sploh še mogoče doseči do leta 2020, da se lahko oblikujejo jasne in uresničljive zaveze;

18.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju ciljev iz Aičija v preostalih dveh letih;

19.

poudarja pomen ustreznega okvira upravljanja na več ravneh za usklajeno ukrepanje lokalnih in regionalnih oblasti, EU in njenih držav članic pri nadaljnjem izvajanju ciljev iz Aičija in uresničevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020;

20.

podpira odločitev Evropske unije o prepovedi uporabe razširjenih pesticidov, kot so neonikotinoidi, ker močno ogrožajo žuželke, ki jim sicer niso namenjeni, tj. opraševalce, ki so bistveni za razmnoževanje rastlin v gozdovih, na zelenih površinah v mestih in na poljih, kar pomeni, da so ključni tudi za svetovno pridelavo hrane. Odbor poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri omejevanju uporabe pesticidov – ob upoštevanju različnih porazdelitev pristojnosti v državah članicah – med drugim s pobudami, kot so „mesta brez pesticidov“ in „čebelam prijazna mesta“;

21.

se zavzema za povečanje (pravnih, finančnih in človeških) virov za lokalne in regionalne oblasti, ki to želijo, da bi ustrezno razvile svoje neposredne pristojnosti glede varstva, načrtovanja, trajnostnega izkoriščanja, upravljanja, obnavljanja in spremljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno z območji, ki jih je treba ohranjati;

22.

poudarja, da morajo lokalne in regionalne oblasti dobiti orodja in mehanizme za dostop do kakovostnih podatkov o stanju in trendih vrst, habitatov, ekosistemov in njihovih storitev;

23.

poziva države članice EU, naj oblikujejo celosten pristop k razvoju in izvajanju nacionalnih, podnacionalnih in lokalnih strategij in akcijskih načrtov glede biotske raznovrstnosti, kot je predlagano v smernicah za strategije in akcijske načrte glede biotske raznovrstnosti sekretariata Konvencije o biološki raznovrstnosti in združenja ICLEI, če te strategije in načrti še ne obstajajo, ter povečajo sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri vzpostavljanju, pregledovanju in izvajanju nacionalnih strategij in akcijskih načrtov glede biotske raznovrstnosti, da bi podprli njihovo učinkovito izvajanje in njihovo vključevanje v vertikalno in horizontalno načrtovanje in sektorje, katerih dejavnosti vplivajo na biotsko raznovrstnost (pozitivno ali negativno);

24.

poudarja, da je treba v vseh instrumentih financiranja EU, vključno s strukturnimi in kohezijskimi skladi, povečati sredstva za biotsko raznovrstnost, zlasti naložbe v Naturo 2000; hkrati tudi pozdravlja orodja za podporo, kot je eConservation, ki zagotavlja podatkovno zbirko z dragocenimi informacijami o možnostih za financiranje na področju biotske raznovrstnosti, ki ga zagotavljajo javni donatorji;

25.

predlaga, da se posredujejo najboljše prakse za odstranitev neprimernih subvencij na različnih sektorskih področjih politike, da se poveča skladnost ukrepanja EU za varstvo biotske raznovrstnosti. Oceniti bi bilo treba okolju škodljive subvencije, da se proračun EU bolje usmeri v trajnostni razvoj. Pri dodeljevanju finančnih virov je treba velik pomen nameniti trajnostnemu razvoju;

26.

pozdravlja prizadevanja evropskega programa Obzorje 2020 za povečanje dejavnosti raziskav in inovacij pri odkrivanju potenciala rešitev, ki temeljijo na naravi, ter zelene in modre infrastrukture pri oživljanju mestnih območij, za katere meni, da so dobri gradniki za izboljšanje izvajanja strategije EU za biotsko raznovrstnost na mestnih in gosto poseljenih območjih, tudi v obdobju 2020–2030 in v povezavi z agendo EU za mesta; vendar poudarja, da je treba nadalje spodbujati izvajanje direktiv EU o naravi in da se programi o rešitvah, ki temeljijo na naravi, ter zeleni in modri infrastrukturi ne smejo razumeti kot nadomestilo odločnih ukrepov glede biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev na primestnih in podeželskih območjih, temveč kot njihova koristna dopolnitev;

27.

poudarja dejstvo, da bi morali sredstva iz različnih obstoječih finančnih instrumentov upravljati neposredno odgovorni in pooblaščeni regionalni in lokalni organi, ki so pristojni za ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v skladu s cilji iz Aičija;

28.

poziva h krepitvi vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri preprečevanju nezakonite trgovine z oblikovanjem pravil naročanja, usmerjenih v biotsko raznovrstnost, in k preprečitvi širjenja invazivnih tujih vrst, zlasti z oblikovanjem okvirov za sodelovalne, skupne dejavnosti v čezmejnih primerih v interesu celostnega upravljanja migracij vrst in biotske raznovrstnosti; poudarja vlogo obstoječih strateških mrež, kot je vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), pri zagotavljanju čezmejne zelene infrastrukture in koridorjev s kooperativnim upravljanjem in akcijskimi načrti;

Osrednja vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju strateškega načrta konvencije in strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

29.

potrjuje, da se na ravni EU vse bolj priznava vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju evropske strategije za biotsko raznovrstnost, in to pozdravlja;

30.

izraža prepričanje, da bi morale lokalne in regionalne oblasti dejavno sodelovati pri ustvarjanju in izvajanju politik za odpravo subvencij z nasprotnim učinkom in za splošno vključevanje biotske raznovrstnosti v različna sektorska politična področja, vključno s kmetijstvom ter mestnim in regionalnim razvojem (prek ustreznih skladov EU);

31.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj povečajo prizadevanja za splošno vključevanje vprašanj, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, na področje rabe zemljišč in prostorskega načrtovanja, saj bi tako učinkovito poskrbeli za lažji prispevek k izvajanju ciljev iz Aičija;

32.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri prostovoljni organizaciji programov in platform ozaveščanja, namenjenih izpostavljanju pomena varovanja in obnavljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter njihovih storitev;

33.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj se vključijo v mednarodne, evropske in nacionalne postopke standardizacije in certificiranja za upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno z referenčnimi orodji, in naj podprejo sprejemanje skladnega okvira upravljanja in vodenja dejavnosti na področju biotske raznovrstnosti;

C. Učinkovitemu in operativnemu svetovnemu okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 naproti

34.

pozdravlja resolucijo o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo, ki jo je Evropski parlament sprejel konec leta 2017 in v kateri je Evropsko komisijo pozval, naj nemudoma začne načrtovati naslednjo strategijo EU za biotsko raznovrstnost, v skladu s postopkom priprave svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

35.

priznava, da je treba okrepiti politične zaveze na svetovni in evropski ravni ter tako rešiti svetovno krizo glede biotske raznovrstnosti in povečati ambicije za desetletje 2020–2030 po izteku veljavnosti ciljev iz Aičija;

36.

pričakuje, da bo 15. konferenca pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti znova pritegnila svetovno pozornost in da bodo na njej sprejete primerne zaveze ne samo za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemov, temveč tudi njihovo obnovo ter da bo oblikovan ambiciozen, vključujoč svetovni okvir za biotsko raznovrstnost za obdobje po letu 2020 do leta 2030, s katerim bo mogoče uresničiti „vizijo 2050“ iz te konvencije in cilje drugih ustreznih sporazumov OZN;

37.

spodbuja EU, naj v globalnem procesu pripravljanja svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 prevzame odgovorno vodstvo in vzpostavi „zunanjo politiko glede biotske raznovrstnosti“ – ali prispeva h „globalni notranji politiki glede biotske raznovrstnosti“ – ter določi odgovornost EU kot globalnega voditelja na področju biotske raznovrstnosti;

38.

poziva EU in vse pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, naj na konferenci okrepijo in formalizirajo dialog in sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti (ter drugih nepogodbenih deležnikov) pri razvoju in izvajanju novega političnega okvira;

39.

spodbuja EU, naj vzpostavi medregionalno sodelovanje z Afriko, Južno Ameriko, Azijo in zlasti Kitajsko kot gostiteljico konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2020, da bi razvili skupne in usklajene pristope k spodbujanju skupnih interesov glede izpolnjevanja „prenovljenih“ ciljev iz Aičija glede obnavljanja, trajnostnega izkoriščanja in upravljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov v desetletju 2020–2030;

40.

poudarja, da je treba „vizijo 2050“ pretvoriti v konkretne cilje in poti, ki vključujejo pragmatične odzive, usmerjene v rešitve, in o katerih bi razpravljali na 14. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

41.

poudarja, da je treba svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 pripraviti z uskladitvijo in vključitvijo vseh ustreznih sporazumov OZN s področja okolja, kot so cilji OZN glede trajnostnega razvoja, Pariški sporazum o podnebnih spremembah in Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč, skupaj s prenovljenimi cilji glede biotske raznovrstnosti iz Aičija. Tako bi preprečili ločevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev od socialnih in ekonomskih ciljev, ki so jim podlaga. Na ta način bo mogoče vrednote glede biotske raznovrstnosti splošno razširiti v druge sektorje in s tem politike in načrtovanje ter tudi v čezmejno sodelovanje;

42.

se zavzema za skladnost politik z boljšim povezovanjem biotske raznovrstnosti zlasti s cilji trajnostnega razvoja 11 – trajnostna mesta in skupnosti, 14 – življenje v vodi, 15 – življenje na kopnem, pa tudi z natančnejšimi in usklajenimi formulacijami v različnih instrumentih, da ne bi ustvarili zmede, neskladij ali podvajanja;

43.

poudarja ključni pomen sodelovanja na več ravneh in vzpostavitve učinkovite in operativne strukture upravljanja na več ravneh za svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki vključuje lokalne in regionalne organe (globalno in v EU), za usklajeno ukrepanje pri doseganju „prenovljenih“ ciljev iz Aičija;

44.

se zavzema, da se v novem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 izrecno navede vloga lokalnih in regionalnih oblasti v mehanizmu za nacionalno spremljanje, poročanje in preverjanje;

45.

spodbuja vzpostavitev usklajene strukture in mehanizma upravljanja svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, s katerima bi izvajali načela horizontalnega splošnega vključevanja, vertikalnega usklajevanja ter sodelovalnega in integriranega upravljanja, povezanega z merljivimi cilji in mehanizmi poročanja vseh ravni za vse ravni, tudi poddržavne oblasti, v skladu z drugimi mednarodnimi sporazumi;

46.

priporoča, naj se preuči možnost spodbujanja sistema prostovoljnih prispevkov različnih ravni – po vzoru prispevkov v okviru okvirne konvencije o podnebnih spremembah, določenih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni – ki so v skladu z nacionalnimi okoliščinami, vendar so vsaj enako pogumni in ambiciozni;

47.

ponavlja, da je treba nadaljevati s pristopom, ki je podoben ciljem iz Aičija in je v njihovem duhu, da se sprejmejo jasni, časovno določeni in novi merljivi cilji, s katerimi bi v desetletju 2020–2030 ustavili izgubo biotske raznovrstnosti, narave in ekosistemov oziroma bi jih obnovili, učinkovito izkoreninili invazivne tuje vrste in preprečili njihov vnos ter dejansko ustavili nezakonito pobijanje prostoživečih vrst in trgovanje z njimi;

48.

poziva EU, naj državam članicam EU in drugim državam strateško in stalno svetuje in jih usmerja v njihovih prizadevanjih za odpravljanje nevarnosti, ki grozijo biotski raznovrstnosti in ekosistemskim storitvam, ter pri njihovemu upravljanju. Glede na prepričanje, da izgubo biotske raznovrstnosti povzroča množica posameznih primerov in odločitev, bi moralo to usmerjanje vključevati načela in merila za ocenjevanje njihovih posledic na podlagi in v odnosu do svetovnih ciljev glede biotske raznovrstnosti – tako bi se izognili „ozkoglednosti“;

49.

meni, da je dosledno spremljanje, poročanje in preverjanje zelo pomembno za ugotavljanje napredka pri svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in občasno preverjanje izvajanja njegovih dolgoročnih ciljev. To je treba opraviti obsežno in spodbujevalno, pri čemer se je treba osredotočiti na (1) ustavitev izgube biotske raznovrstnosti, (2) obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, (3) trajnostno uporabo in upravljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Za to bo potrebno preprečevanje vdora in izkoreninjenje invazivnih tujih vrst, ustavitev nezakonitega pobijanja prostoživečih vrst in trgovanja z njimi ter spremljanje in preverjanje kazalnikov biotske raznovrstnosti. Spremljanje, poročanje in preverjanje mora biti čim bolj objektivno in upoštevati najboljša razpoložljiva znanstvena dognanja, politikam in ukrepom je treba pripisati konkretne merljive učinke, doseči prepoznavnost napredka in dosežkov ter opredeliti potrebe po popravkih ali nadaljnjih ukrepih;

50.

se zavzema za popis in spremljanje nacionalnih prispevkov, tudi regionalnih in lokalnih, glede na globalne cilje iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, da bo mogoče skupnim obljubam slediti in občasno pregledati njihovo uresničevanje;

51.

je naklonjen razvoju skupne baze tehničnega in znanstvenega znanja, povezanega z biotsko raznovrstnostjo, s katero bi se izpopolnile primerljive metode odkrivanja, opredelila skupna pravila za spremljanje in oblikovale ustrezne platforme za upravljanje in razširjanje podatkov in znanja;

52.

spodbuja ozaveščanje o virih in storitvah na podnacionalni ravni (okolje, turizem, kmetijstvo, obrti, energija, storitve, socialno gospodarstvo), da bi se ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti bolje vključevali v načrtovanje na različnih ravneh upravljanja in podnacionalne pobude za družbenoekonomski razvoj;

53.

poziva k poglobitvi in širjenju znanja o primerih dobre prakse pri zaščiti območij Natura 2000 na evropski ravni ter spodbujanju rednega dialoga s pristojnimi upravnimi organi pa tudi k vključevanju različnih javnih in zasebnih lokalnih akterjev na področju biotske raznovrstnosti;

54.

predlaga, da se za okvir po letu 2020 uporabijo operativni cilji „SMART“ (angl. specific, measurable, achievable, realistic, time-bound, specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno omejeni cilji), da se namesto ciljev, povezanih s stanjem, ki niso merljivi, uporabijo cilji, ki so usmerjeni v rezultate in so „povezani s pritiski“, ki so jasno in operativno opredeljeni in izraženi ter omogočajo merjenje napredka in poročanje o njem v primerjavi s cilji;

55.

priznava, da so v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 potrebni bolj prepričljivi cilji, ki jih je tudi lažje zagovarjati. Hkrati je treba tudi posodobiti ali nadomestiti časovno omejene cilje iz Aičija, med drugim: (1) strateški cilj B o „zmanjšanju neposrednega pritiska na biotsko raznovrstnost in o spodbujanju trajnostne rabe“ bi moral pri konkretnem cilju 6 vključevati trajnostno izkoriščanje zemeljskih vrst poleg staležev rib in nevretenčarjev ter vodnih rastlin; (2) strateški cilj D o „povečanju koristi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za vse“ bi moral prispevek biotske raznovrstnosti k zdravju ljudi – poleg tistih iz konkretnih ciljev 14, 15 in 16 – priznati z dodatnimi konkretnimi cilji o vprašanjih, kot so farmacevtska uporaba, zdravilne rastline, prehrana, duševno zdravje, promocija zdravja ipd., ter s priznavanjem povezave med biotsko raznovrstnostjo, mirom in konflikti ter migracijami ljudi; (3) posvečanje večje pozornosti storitvam, ki jih nudijo tla, sladke vode in odprto morje ter njihova biotska raznovrstnost; in (4) ukrepi za varstvo narave in ekosistemskih storitev, usmerjeni v izboljšanje življenjskega okolja v mestih in na predmestnih območjih, ob upoštevanju podnebnih sprememb;

56.

želi, da se lokalne skupnosti zavedajo pomena, ki ga ima biotska raznovrstnost kot priložnost z gospodarskega, socialnega in zaposlitvenega vidika, tudi v povezavi z zahtevami glede socialne vključenosti. Preizkusiti bi bilo treba nove modele lokalnega sodelovanja, ki temeljijo na razširjanju socialnih in okoljskih določb v korist biotske raznovrstnosti;

57.

se zavzema za to, da se skupni kazalniki biotske raznovrstnosti nadgradijo, razširijo in uskladijo v vseh ustreznih mednarodnih okvirih, tudi zlasti v ciljih trajnostnega razvoja, da bi preprečili podvajanje in spodbujali učinkovito, celostno merljivost in izvajanje ter korenite spremembe za izkoreninjenje revščine, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitev njihovih posledic ter povečanje odpornosti proti motnjam v preskrbi s hrano v lokalnih skupnostih;

58.

se zavzema za več priložnosti za krepitev zmogljivosti, vključno s potrebnimi finančnimi sredstvi in inovativnimi metodami, namenjenimi aktiviranju, kot je vzajemno učenje, da bi okrepili tehnično znanje ter spretnosti in znanja za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti, obnavljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter preprečevanje vdora invazivnih tujih vrst in nezakonitega pobijanja prostoživečih vrst in trgovanja z njimi, in sicer na vseh ravneh, z vključevanjem domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, strokovnjakov in izvajalcev dejavnosti (vključno z lovci, ribiči, pastirji in gozdarji) v upravljanje biotske raznovrstnosti;

59.

predlaga trdnejša partnerstva in podporo skupnemu ukrepanju vseh deležnikov in širše javnosti, pri čemer se posebna pozornost posveti prispevkom domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, žensk, mladih in vseh, ki so neposredno odvisni od biotske raznovrstnosti in z njo upravljajo (vključno z lovci, ribiči, pastirji in gozdarji), ter ustavitev nezakonitega pobijanja prostoživečih vrst in trgovanja z njimi. OR znova poudarja potrebo po povečanju tehnične pomoči in usmerjanja (ne le za lokalne in regionalne oblasti EU, ampak tudi za tranzitna in izvorna območja nezakonitega trgovanja s prostoživečimi vrstami), krepitvi zmogljivosti in instrumentih, ki temeljijo na pravicah, da bi dosegli učinkovit participativen proces, ki vključuje načela dobrega upravljanja;

60.

spodbuja razvoj mednarodnih standardov za strategije in akcijske načrte za biotsko raznovrstnost ter celostno upravljanje in načrtovanje pa tudi razvoj drugih instrumentov, povezanih s prihodnjim mehanizmom upravljanja in vodenja, da se pospešita izvajanje in skladnost;

61.

priznava pomen globalnih modelov in scenarijev biotske raznovrstnosti, da bi se lahko sprejemale bolj utemeljene in trdne odločitve glede upravljanja biotske raznovrstnosti. Pomemben je tudi razvoj inovativnih sistemov zbiranja podatkov ali razširitev obstoječih sistemov s podatki o biotski raznovrstnosti;

62.

spodbuja oblikovanje globalne platforme za prenos znanja, spremljanje in poročanje o izvajanju zavez držav ter lokalnih in regionalnih oblasti, da bi lokalne in regionalne oblasti pritegnili v izmenjavo in hitro razširjanje dobrih praks ter podporo spremljanju, poročanju in preverjanju;

63.

vztraja, da je treba na svetovni, evropski in nacionalni ravni povečati financiranje za biotsko raznovrstnost, usmerjeno v konkretno lokalno okolje. To bi moralo vključevati ustrezno usmerjanje za lažji dostop ter uspešno in učinkovito uporabo razpoložljivih instrumentov financiranja, pa tudi redno sistematično ocenjevanje rezultatov, da se preprečijo neželeni učinki in konflikti med različnimi političnimi cilji;

64.

priporoča, da se preučijo in izkoristijo koristi novih in inovativnih možnosti financiranja, kot so med drugim davčne spodbude, plačila za ekosistemske storitve, regionalne/nacionalne loterije, poseben sklad za biotsko raznovrstnost na ravni EU ali svetovni ravni ter kombiniranje in mešanje financiranja, pa tudi povezanih strukturnih inovacij, kot so javno-zasebna partnerstva za biotsko raznovrstnost, fundacije zasebnih podjetij, fundacije javnega prava ter spodbude za ukrepanje prek, na primer, prostovoljnega označevanja/certificiranja;

65.

se zavezuje, da bo v duhu tega mnenja stalno in proaktivno sodeloval v postopku priprave svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020.

V Bruslju, 10. oktobra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

Top