Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Koncepti EU za upravljanje prehoda v digitaliziranem svetu dela – pomemben prispevek k beli knjigi EU o prihodnosti dela

(raziskovalno mnenje na zaprosilo avstrijskega predsedstva)

(2018/C 367/03)

Poročevalka:	Franca SALIS-MADINIER (FR-II)
Soporočevalec:	Ulrich SAMM (DE-I)

Zaprosilo avstrijskega predsedstva Sveta	dopis z dne 12. 2. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 29(1) poslovnika raziskovalno mnenje
Sklep predsedstva	13. 3. 2018
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije	6. 6. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	11. 7. 2018
Plenarno zasedanje št.	536
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	152/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira pravičen digitalni prehod, temelječ na spoštovanju evropskih vrednot, ki spodbujajo polno zaposlenost, socialni napredek, visoko raven zaščite ter zmanjšanje revščine in neenakosti.

1.2

EESO poziva, naj izjemne možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, koristijo vsem – delavcem, državljanom in podjetjem. Pri tem razvoju ne bi smelo biti poražencev. Politike morajo biti v prvi vrsti usmerjene v krepitev položaja posameznikov, da bodo lahko vsi pridobili ustrezne kompetence, pa tudi v krepitev sistemov socialne varnosti, ki so organizirani kolektivno, s čimer je mogoče spodbuditi dostop do storitev socialne varnosti, kot je predvideno v Listini o temeljnih pravicah, v prednostnih nalogah, ki so jih evropski organi razglasili v Göteborgu v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ter v konvencijah Mednarodne organizacije dela.

1.3

Zaradi vpliva avtomatizacije, digitalizacije in umetne inteligence utegne priti do sprememb na delovnih mestih. EESO meni, da bi bilo treba prednostno nadgraditi kompetence evropskih delavcev, zlasti tistih, ki zaradi nizke ravni kvalifikacij ali zastarelih kompetenc ne morejo delati na novih delovnih mestih ali delovnih mestih, ki se bodo spremenila zaradi tehnologije. Ugotavlja, da je na ravni EU in držav članic nujno potrebna politika, ki bo omogočila spremembo začetnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da bi spodbudili ustrezne pedagoške metode za razvoj ustvarjalnih in digitalnih kompetenc, ki se vse pogosteje zahtevajo na novih delovnih mestih.

1.4

Uravnotežena zastopanost spolov mora biti osrednja prednostna naloga: razmere v sektorjih z močnim poudarkom na digitalizaciji so zaskrbljujoče, saj so ženske slabo zastopane (1). Tovrstna gibanja je pomembno spremljati in meriti ter spodbujati dostop žensk do teh panog.

1.5

EESO ugotavlja, da je v EU le 0,3 % vseh javnofinančnih odhodkov (2) namenjenih naložbam v socialne politike. Zlasti v prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje po letu 2020 (3) je treba zagotoviti dovolj sredstev za krepitev teh politik in podpiranje digitalne preobrazbe v svetu dela v korist delavcev, podjetij in družbe kot celote.

1.6

Večja produktivnost, ki jo prinaša digitalizacija, je lahko vir dodatnih sredstev. EESO priporoča, naj se na ravni sektorjev in podjetij organizira socialni dialog o delitvi dodane vrednosti in tako doseže dogovor o načinu uporabe.

1.7

Da bi lahko zajeli vse prožne oblike zaposlovanja, ki nastajajo z digitalizacijo, in ne izključili nobenega delavca (4), je EESO med svoje prednostne naloge uvrstil ohranitev kakovosti in finančne vzdržnosti sistemov socialne zaščite. Evropsko komisijo in države članice poziva, naj po posvetovanju s socialnimi partnerji prilagodijo sisteme socialne zaščite zlasti v korist delavcev, ki zaradi svojega statusa niso ustrezno vključeni v te sisteme.

1.8

V zvezi z uvedbo novih tehnologij, kot so roboti ali pametni stroji, je EESO v svoji študiji opozoril, da je pomembno o tem vnaprej obveščati predstavnike delavcev in se posvetovati z njimi ter da morajo biti spremembe, ki jih prinašajo te tehnologije, obravnavane v sklopu kolektivnih pogajanj (5). Opozarja tudi, da je v skladu z direktivo o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev to posvetovanje obvezno (6).

1.9

V zvezi z umetno inteligenco EESO poudarja, da sta nepreglednost delovanja algoritmov in način, kako se sprejemajo odločitve, ki so zunaj človeškega nadzora, velika izziva za EU ter temeljni vprašanji o tem, v kakšni družbi želimo živeti. EESO je že poudaril, da je bistveno opredeliti odnos med človekom in strojem v novem svetu dela. Pristop, da ima človek nadzor nad strojem, je temeljnega pomena (7).

1.10

EESO podpira skupne strateške okvire za umetno inteligenco, ki Uniji dajejo konkurenčno prednost (8), in spodbuja razvoj družbeno odgovorne umetne inteligence za skupno dobro. Poudarja, da mora EU podpreti novo področje raziskav, kot je kognitivna ergonomija, katere cilj je sprejetje ukrepov, ki spodbujajo uporabo pametnih tehnologij, osredotočeno na človeka.

2.   Uvod

2.1

EESO je v treh raziskovalnih mnenjih na zaprosilo estonskega in bolgarskega predsedstva Sveta že obravnaval nove oblike dela in prihodnost dela (9). Ta mnenja so bila dopolnjena s temeljitejšim razmislekom o socialno vzdržnem konceptu za digitalno dobo, razvitem v okviru raziskovalnega mnenja na zaprosilo bolgarskega predsedstva (10).

2.2

EESO se ne strinja z izjavo, da bodo zaradi digitalizacije nekateri v boljšem, nekateri pa v slabšem položaju. To mnenje EESO vsebuje predloge, ki bi omogočili, da bi digitalizacija koristila vsem državljanom in da pri tem nihče ne bi bil zapostavljen.

2.3

Da ne bi izključili dela delavcev in državljanov, bi bilo dobro povečati obseg odhodkov za naložbe v socialne politike, ki danes znašajo zgolj 0,3 % vseh javnofinančnih odhodkov v EU (11). Zlasti v prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje po letu 2020 (12) je treba zagotoviti dovolj sredstev za podpiranje digitalne preobrazbe v svetu dela.

2.4

EESO poudarja, da morajo imeti EU in države članice učinkovit in kakovosten sistem vseživljenjskega učenja, stalen socialni dialog med zainteresiranimi stranmi, ustrezna kolektivna pogajanja in ustrezen davčni sistem, da bi lahko od avtomatizacije imela koristi celotna družba.

2.5

Z ukrepi je treba nemudoma poskrbeti za razpoložljivost ustreznih kompetenc za prihodnost, da bodo EU in vse države članice še naprej konkurenčne ter da bodo lahko ustanavljale nova podjetja in ustvarjale delovna mesta, da bodo ljudje sposobni vstopati na trg dela v celotnem delovnem življenju ter da bo poskrbljeno za dobro počutje vseh.

3.   Uporaba umetne inteligence v korist človeka za pravičen in kakovosten prehod

3.1

EESO opozarja na izzive, ki se v EU pojavljajo zaradi umetne inteligence, tj. tehnologij, pri katerih se informacijska tehnologija uporablja za izvajanje kognitivnih nalog, ki jih običajno izvaja človek.

3.2

Da bi digitalizacija in vse zmogljivejša in učinkovitejša umetna inteligenca koristili delavcem, državljanom, podjetjem, državam članicam in EU, ju je treba znati uporabljati, njune potencialno negativne vplive pa predvideti in urediti s predpisi.

3.3

EESO meni, da so t. i. sodelujoči roboti nove generacije priložnost, ki bi lahko ustvarila koristi za celotno družbo. Ti roboti lahko postanejo resnični partnerji delavcev, saj je z njihovo uporabo vsakodnevno delo manj stresno in s tem tudi lažje. V pomoč so lahko tudi osebam z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlasti pa osebam z omejeno mobilnostjo.

3.4

EESO znova poudarja (13), da je v celotnem procesu digitalizacije pomembno, da je nadzor v rokah človeka. Naša družba se mora soočiti s tveganjem, da bi lahko zlasti sistemi umetne inteligence nekega dne odločali o pomembnih vidikih našega življenja, ne da bi pri tem sodelovali ljudje. Pristop, pri katerem je nadzor v rokah uporabnika, pomeni načelo, da je vloga strojev služiti človeku, obenem pa bolj zapletena vprašanja v zvezi s tem, kot so prevzem odgovornosti, odločanje v spornih primerih oziroma primerih, povezanih z etiko, ali nerazumno vedenje, ostajajo pod nadzorom človeka. To splošno načelo je lahko vodilno načelo prihodnjih predpisov.

3.5

EESO je v svojem mnenju na lastno pobudo o umetni inteligenci (14) opozoril, da sta nadzor nad algoritmi in njihova preglednost velik izziv za naše demokracije in temeljne svoboščine, tudi v svetu dela. Cilj EU mora biti socialno in etično odgovorna digitalna preobrazba. EESO podpira univerzalne strateške okvire za umetno inteligenco, ki Uniji dajejo konkurenčno prednost. Poudarja, da mora Unija podpreti novo področje raziskav, kot je kognitivna ergonomija, da bi lahko sprejeli ukrepe, ki spodbujajo uporabo pametnih tehnologij, osredotočeno na človeka.

3.6

Pristranski algoritmi lahko s svojimi odločitvami in izbirami povečajo diskriminacijo v podjetjih, na primer pri zaposlovanju in na področju človeških virov na splošno (15). Vendar lahko dobro načrtovanje podatkov in algoritmov prispeva tudi k pametnejšemu ter pravičnejšemu zaposlovanju in politikam na področju človeških virov.

3.7

Evropski raziskovalci, inženirji in podjetniki, ki sodelujejo pri načrtovanju, razvoju in trženju sistemov umetne inteligence, morajo upoštevati merila etične in družbene odgovornosti. K izpolnitvi te zahteve bi lahko prispevali z vključitvijo etike in humanistike v učni načrt za usposabljanje inženirjev (16). Primeren bi lahko bil tudi kodeks ravnanja na področju umetne inteligence.

3.8

EESO želi opozoriti, da umetna inteligenca ogroža kibernetsko varnost in spoštovanje zasebnosti, saj je s to novo tehnologijo veliko lažje kakovostno ponarediti slike, videoposnetke, govore in besedila. V okviru politike EU je treba tej resni grožnji nameniti absolutno prednost, da jo bo mogoče ustrezno obravnavati.

4.   Splošne ugotovitve

4.1   Vpliv na zaposlovanje

4.1.1

Vprašanje vpliva avtomatizacije, digitalizacije in umetne inteligence v različnih proizvodnih postopkih na število delovnih mest je zelo sporno. Napovedi glede števila izgubljenih delovnih mest so zelo različne in odvisne od uporabljene metode – analize nalog ali delovnih mest (17).

4.1.2

Ne glede na te razlike bo digitalizacija zagotovo vplivala na veliko večino delovnih mest. Na nekatere poklice bo vplivala bolj kot na druge. Tako bi lahko nekateri v bližnji prihodnosti celo izginili (18), drugi pa se bodo preoblikovali in bo zanje potrebna prekvalifikacija.

4.1.3

Med državami članicami Evropske unije so velike razlike pri tem, kako avtomatizacija vpliva na delovna mesta (19). Študija OECD je pokazala, da ima avtomatizacija na splošno manjši vpliv na delovna mesta v Združenem kraljestvu, nordijskih državah in na Nizozemskem kot v državah na vzhodu in jugu EU (20). Razlike je mogoče pojasniti z več dejavniki: razlike v organizaciji delovnih nalog v gospodarskih panogah, razlike v strukturi panog in naložbah (v državah, ki še niso uvedle tehnologij, ki utegnejo nadomestiti delovno silo, in vanje investirale, je struktura delovnih nalog takšna, da jih je lažje avtomatizirati). Razlike so tudi pri organizaciji dela na splošno ali pri izobrazbeni stopnji delavcev.

4.2   Zagotavljanje ključnih kompetenc vsem državljanom

4.2.1

Glede na zgornje navedbe lahko ustrezne kompetence državam članicam EU pomagajo, da se bolje vključijo na globalne trge in se s konkurenčnimi inovativnejšimi podjetji usmerijo v najsodobnejše tehnologije. Zato so v vseh sektorjih potrebni delavci z visokimi umskimi in ustvarjalnimi sposobnostmi (jezikovna in matematična pismenost ter sposobnost reševanja zapletenih problemov), pa tudi z vodstvenimi in komunikacijskimi sposobnostmi in sposobnostjo učenja.

4.2.2

Prednostno je treba sprejeti ukrepe za delavce, ki so zaposleni na nizkokvalificiranih delovnih mestih, močno izpostavljenih avtomatizaciji, preoblikovanju, nadomestitvi ali celo ukinitvi, ter tem delavcem tudi zagotoviti več podpore.

4.2.3

Vrzel med kompetencami in delovnimi mesti prihodnosti se v Uniji povečuje. V državah članicah EU 22 % delavcev nima digitalnih kompetenc, ki bi ustrezale razvoju njihovega delovnega mesta (21). Povprečno trajanje brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti se je podaljšalo, zlasti pri nizkokvalificiranih delavcih.

4.2.4

EESO je pred kratkim v svojem mnenju navedel, da bi bilo treba glede na težave, ki jih ima ta skupina brezposelnih pri iskanju zaposlitve, v okviru socialnega dialoga v posameznih sektorjih in regijah ter na nacionalni in evropski ravni nujno obravnavati vprašanje usposabljanja in kompetenc (22), da bi lahko vsi delavci prišli do kakovostne zaposlitve in napredovali na svoji poklicni poti.

4.3   Preoblikovanje začetnega usposabljanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja

4.3.1

EESO glede na zgoraj navedene izzive potrjuje, da je na ravni EU in držav članic nujno potrebna politika, ki bo spodbujala preoblikovanje začetnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja, s čimer bi spodbudili razvoj ustreznih pedagoških pristopov za razvoj ustvarjalnih kompetenc, ki so vse bolj pomembne.

4.3.2

Ena sama enotna politika na evropski ravni bi se lahko izkazala za neučinkovito, saj se države članice spoprijemajo z različnimi težavami. Na splošno je nujna politika za zmanjšanje vrzeli med razpoložljivimi kompetencami in delovnimi mesti prihodnosti (23).

4.4   Področja, ki jim je treba zaradi morebitne diskriminacije na delovnem mestu in v družbi nameniti posebno pozornost

4.4.1

Enakost spolov: v prihodnosti bodo najbolj priznana ter najbolje plačana delovna mesta na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti v sektorju informacijske tehnologije (IT). Uravnotežena zastopanost spolov mora biti osrednja prednostna naloga: razmere v sektorjih z močnim poudarkom na digitalizaciji so zaskrbljujoče, saj so ženske slabo zastopane (24). Če želimo v prihodnjem svetu dela preprečiti še večjo neenakost, je treba spremljati in meriti ta gibanja ter spodbujati dostop žensk do teh sektorjev (25).

4.4.2

Neenakost glede na starost: spremembe v svetu dela vplivajo na zaposlitvene pogoje delavcev ne glede na njihovo starost. Vplivajo lahko tudi na trajno zaposlitev v celotnem poklicnem življenju. Danes se pogodbe o zaposlitvi za določen čas na primer večinoma neupravičeno uporabljajo zlasti za mlade delavce (26), lahko pa bi se začele uporabljati tudi za starejše delavce, kar bi lahko imelo nekatere posledice. Hkrati pa lahko tehnološki razvoj, povezan z digitalizacijo, ponuja priložnosti za starejše delavce. Študije o delu morajo spremljati ta gibanja.

5.   Inovativen socialni in civilni dialog na podlagi predvidevanj

5.1

Socialni dialog na vseh ravneh – evropski, nacionalni, panožni, teritorialni in podjetniški – mora v celoti vključevati izzive digitalizacije in razvijati premišljene politike predvidevanja, ki temeljijo na ustreznih podatkih o poklicih, na katere vplivajo spremembe, novo ustvarjenih delovnih mestih ter kompetencah, ki jih je treba razviti, ker so potrebne za nova delovna mesta.

5.2

S socialnim dialogom je treba bolj celovito obravnavati delovne pogoje v dobi avtomatizacije, da bi se lahko upoštevala nova tveganja in priložnosti. Evropska komisija bi morala analizirati sporazume, sklenjene na podlagi socialnega dialoga v različnih državah članicah EU in sektorjih, da bi se lahko njihovi rezultati prenesli v uporabo (pravica do odklopa (27), delo na daljavo, prenosljive pravice oseb, kolektivna pogodba, podpisana s platformami (28) itd.) (29).

5.3

Da bi lahko zajeli vse prožne oblike zaposlovanja, ki nastajajo z digitalizacijo, in ne izključili nobenega delavca (30), je EESO v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic med svoje prednostne naloge uvrstil ohranitev kakovosti in finančne vzdržnosti sistemov socialne zaščite. Odbor Evropsko komisijo in države članice poziva, naj se posvetujejo s socialnimi partnerji glede prilagoditve sistemov socialne zaščite novim oblikam dela.

5.4

Večja produktivnost, ki jo prinaša digitalizacija, je lahko vir dodatnih sredstev. Na ravni sektorjev in podjetij je treba organizirati socialni dialog o delitvi in prerazporejanju dodane vrednosti.

5.5

Na fiskalni ravni je treba skrbno proučiti reforme davčnih sistemov, da bodo vse vrste prihodkov, bodisi v sektorjih, ki delujejo po kolektivnih pogodbah, bodisi v ekonomiji delitve, primerljivo obdavčene.

5.6

Deležniki iz civilne družbe bi morali biti aktivno vključeni v ta dogajanja. Politike usposabljanja ranljivih skupin, izpostavljenih hitrim tehnološkim spremembam, ter politike razvoja umetne inteligence in digitalizacije, ki vplivajo na vse državljane, upravičujejo pomembno vlogo organizacij civilne družbe.

---

(1)  Evropska komisija (2018): Ženske v digitalni dobi (na voljo v angleščini).

(2)  COM(2017) 206 final, str. 28.

(3)  UL C 262, 25.7.2018, str. 1.

(4)  UL C 303, 19.8.2016, str. 54, in UL C 129, 11.4.2018, str. 7.

(5)  EESO (2017): Vpliv digitalizacije in ekonomije na zahtevo na trge dela ter posledice za zaposlovanje in odnose med delodajalci in delojemalci (na voljo v angleščini).

(6)  UL L 122, 16.5.2009, str. 28.

(7)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(8)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(9)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30 in 36, in UL C 237, 6.7.2018, str. 8.

(10)  UL C 237, 6.7.2018, str. 1.

(11)  Evropska unija (2017): Razmislek o socialni razsežnosti Evrope, str. 24.

(12)  UL C 262, 25.7.2018, str. 1.

(13)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(14)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(15)  ILO (2018): Vpliv tehnologije na kakovost in število delovnih mest (na voljo v angleščini); glej Villani, C. (2018): Osmislitev umetne inteligence: za nacionalno in evropsko strategijo.

(16)  Glej poročilo Cédrica Villanija o umetni inteligenci (marec 2018).

(17)  Nedelkoska, L. in G. Quintini (2018): Avtomatizacija, uporaba znanja in spretnosti ter usposabljanje. Delovni dokument OECD o socialnih vprašanjih, zaposlovanju in migracijah, št. 202, Založba OECD, Pariz.

(18)  France Stratégie (2018): Umetna inteligenca in delo: poročilo ministrici za delo in državnemu sekretarju za digitalno tehnologijo v kabinetu predsednika vlade (na voljo v francoščini).

(19)  Cedefop (2018): Uvid v pomanjkanje in neskladje pri znanju in spretnostih (na voljo v angleščini).

(20)  Nedelkoska, L. in G. Quintini (2018): Avtomatizacija, uporaba znanja in spretnosti ter usposabljanje. Delovni dokument OECD o socialnih vprašanjih, zaposlovanju in migracijah, št. 202, Založba OECD, Pariz.

(21)  Cedefop (2018): Uvid v pomanjkanje in neskladje pri znanju in spretnostih (na voljo v angleščini).

(22)  UL C 237, 6.7.2018, str. 8.

(23)  Cedefop (2018): Uvid v pomanjkanje in neskladje pri znanju in spretnostih (na voljo v angleščini).

(24)  Evropska komisija (2018): Ženske v digitalni dobi (na voljo v angleščini).

(25)  Evropska komisija (2015): Spremljanje digitalnega gospodarstva in družbe 2016–2021 (na voljo v angleščini).

(26)  Eurofound (2017): Nestandardne oblike zaposlitve: aktualni trendi in obeti (na voljo v angleščini), str. 7, in Eurofound (2017): Delovni pogoji delavcev pri različni starosti.

(27)  UL C 237, 6.7.2018, str. 8.

(28)  Glej sporazum, podpisan na Danskem.

(29)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30.

(30)  UL C 303, 19.8.2016, str. 54, in UL C 129, 11.4.2018, str. 7.