Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52018AE0354

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (COM(2018) 8 final – 2018/0003 (NLE))

EESC 2018/00354

OJ C 283, 10.8.2018, p. 89–94 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.8.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 283/89

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo

(COM(2018) 8 final – 2018/0003 (NLE))

(2018/C 283/12)

Poročevalec:

Ulrich SAMM

Soporočevalec:

Antonio LONGO

Zaprosilo

Svet Evropske unije, 21. 2. 2018

Pravna podlaga

člena 187 in 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

4. 5. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

23. 5. 2018

Plenarno zasedanje št.

535

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

196/2/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 EESO podpira pobudo za Skupno podjetje EuroHPC kot konkreten korak v skladu z evropsko strategijo za računalništvo v oblaku in del širše strategije EU (ki vključuje kibernetsko varnost, enotni digitalni trg, evropsko gigabitno družbo, odprto znanost itd.). Pobuda prinaša jasno dodano vrednost EU s ključno tehnologijo, ki bo pomagala obravnavati najzahtevnejša vprašanja sodobne družbe in bo navsezadnje zagotovila koristi za našo blaginjo, konkurenčnost in zaposlovanje.

1.2

 EESO meni, da je začetna naložba v višini 1 milijarde EUR za pridobitev in delovanje vrhunskih superračunalnikov precejšnja, vendar ne pretirano ambiciozna v primerjavi z naložbami konkurentov iz ZDA in Kitajske. Kljub temu je prepričan, da bo za ohranitev vrhunske ravni pri aplikacijah visokozmogljivega računalništva (HPC) poleg močnega evropskega programa za raziskave in inovacije potrebno tudi bistveno povečanje obsega naložb (v državah članicah EU). Zaradi nadaljnje konkurence bodo v zvezi z naslednjim večletnim finančnim okvirom nedvomno potrebna podobna prizadevanja, ki bodo skladna s prizadevanji svetovnih konkurentov.

1.3

 EESO podpira industrijski pristop pri razvoju naslednje generacije mikročipov z majhno porabo v Evropi, saj bi EU tako postala manj odvisna od uvoza in bi imela zagotovljen dostop do vrhunske tehnologije visokozmogljivega računalništva. Poudarja, da razvoj takih mikročipov vpliva tudi na računalništvo manjšega obsega, ker je vrhunska integrirana vezja mogoče tudi prilagoditi (downscaling) za naprave na množičnem trgu (tj. osebne računalnike, pametne telefone, avtomobilski sektor).

1.4

 EESO želi Komisijo spodbuditi, da bi večji poudarek namenila odločnemu stališču, na katerem temelji ta pobuda, in dejstvu, da je pobuda ključnega pomena za nadaljevanje evropske zgodbe o uspehu na podlagi obstoječih stebrov v obliki partnerstva PRACE in omrežja GÉANT, ki že vrsto let zagotavljata vrhunske storitve visokozmogljivega računalništva za znanost in industrijo ter z varnimi, visokozmogljivimi omrežji povezujeta raziskave, izobraževanje in nacionalne raziskovalne mreže ter centre HPC.

1.5

 EESO torej poudarja izjemno pomembnost povezovanja novega Skupnega podjetja EuroHPC z obstoječimi strukturami in programi kot najboljšega načina za skupno uporabo evropskih virov. Za ohranitev vrhunskega standarda bi bilo treba na primer še naprej izvajati medsebojne strokovne preglede, ki jih organizira partnerstvo PRACE.

1.6

 EESO želi spodbuditi še več držav članic, da bi se pridružile Skupnemu podjetju EuroHPC in tako dobile priložnost za izkoriščanje vrhunske računalniške zmogljivostji. Zaradi kompleksnosti skupnega podjetja pa Komisijo poziva, naj si ustrezno prizadeva za pojasnitev in spodbujanje prednosti ter priložnosti tega pravnega instrumenta, zlasti v manjših državah in v zvezi z možnostjo prispevkov v naravi.

1.7

 EESO pozdravlja dejstvo, da bi dva izmed partnerjev Komisije v javno-zasebnem pogodbenem partnerstvu lahko postala prva zasebna člana, kar je ključnega pomena za udeležbo industrije, zlasti MSP. Pozdravlja možnost vključitve več partnerjev, vendar vztraja tudi, da mora biti v zvezi z vsakim novim partnerjem, zlasti tistimi iz držav zunaj EU, izpolnjeno načelo vzajemnosti. EU bi morala izkoristiti priložnost za dokončanje evropskega industrijskega sektorja, ki jo nudi razvoj tehnologije visokozmogljivega računalništva, in s tem zajeti celotno proizvodno verigo (zasnova, proizvodnja, izvajanje, uporaba). Srednjeročni cilj Unije bi moral biti, da z evropsko tehnologijo vzpostavi zmogljivost za načrtovanje in uporabo tehnologije visokozmogljivega računalništva.

1.8

 EESO priporoča obveščanje državljanov in podjetij o tej novi pomembni pobudi, da bi povrnili njihovo zaupanje v proces evropskega povezovanja in pomagali evropskim podjetjem, zlasti MSP, prepoznati njegove koristi. V posebne komunikacijske dejavnosti, katerih cilj je povečati zanimanje in spodbuditi izvajanje projektov s področja visokozmogljivega računalništva, je treba vključiti tudi univerze in raziskovalna središča.

1.9

 EESO priporoča čim večjo okrepitev socialne razsežnosti procesa digitalizacije kot temeljnega dela evropskega stebra socialnih pravic. Uvedba in uporaba visokozmogljivih računalnikov morata imeti očiten in izmerljiv pozitiven vpliv na vsakodnevno življenje vseh državljanov.

2.   Uvod

2.1

 Visokozmogljivo računalništvo, ki se je prvotno uporabljalo na področjih podnebnih raziskav, numerične vremenske napovedi, astrofizike, fizike delcev in kemije, se danes uporablja tudi na večini drugih znanstvenih področij, od biologije, znanosti o življenju, zdravja, simulacije zgorevanja visoke kakovosti in znanosti o materialih do družboslovja in humanistike. V industriji se v velikem obsegu uporablja pri črpanju nafte in zemeljskega plina, v aeronavtiki, avtomobilskem sektorju in na področju financ, njegova vloga pa je danes ključna za zagotavljanje posamezniku prilagojenih medicinskih storitev, razvoj nanotehnologije ter razvoj in uporabo obnovljivih virov energije. Nenazadnje pa visokozmogljivo računalništvo postaja tudi čedalje pomembnejše orodje za podporo javnemu odločanju s simulacijo scenarijev, povezanih z naravnimi, industrijskimi in biološkimi tveganji ter tveganji, povezanimi s (kibernetskim) terorizmom, zaradi česar je bistvenega pomena za nacionalno varnost in obrambo.

2.2

 V računalništvu so merilo zmogljivosti računalnika operacije s plavajočo vejico na sekundo (FLOPS). Zmogljivost visokozmogljivega računalništva predstavlja zgornjo mejo tega, kar je tehnološko mogoče. Ta vrhunska zmogljivost se stalno povečuje zaradi čedalje manjših integriranih vezij (Moorov zakon) in prehoda z vektorskega na vzporedno procesiranje. Vsakih deset do dvanajst let se računalniška hitrost potisočeri: tako je z merila giga (1985) prešla na merilo tera (1997) in merilo peta (2008). Prehod z merila peta na merilo eksa (giga = 109, tera = 1012, peta = 1015, eksa = 1018) se bo po pričakovanjih zgodil med letoma 2020 in 2023.

2.3

 Do zdaj je vsaka država članica EU sama vlagala v visokozmogljivo računalništvo. Naložbe Evrope na tem področju so v primerjavi z njenimi konkurenti iz ZDA, Kitajske in Japonske očitno premajhne, vrzel v financiranju pa znaša 500–700 milijonov EUR na leto. EU zato nima najhitrejših superračunalnikov, poleg tega pa so obstoječi stroji za visokozmogljivo računalništvo v EU odvisni od neevropske tehnologije. Naslednje korake na področju tehnologije visokozmogljivega računalništva bo mogoče najbolje doseči s skupnimi evropskimi prizadevanji in naložbami na ravni, ki presegajo možnosti posameznih držav članic.

2.4

 Razvoj naslednje generacije mikročipov v Evropi bi pomagal doseči neodvisnost EU pri dostopu do vrhunske tehnologije visokozmogljivega računalništva. Vendar pa se evropska dobavna veriga na tem področju lahko izboljša samo z jasnimi obeti na vodilnem trgu in pri razvoju ekosistema strojev z zmogljivostjo v merilu eksa. Javni sektor mora pri tem cilju imeti ključno vlogo, sicer evropski dobavitelji ne bodo tvegali z razvojem strojev na lastno pobudo.

2.5

 Evropska komisija zato namerava skupaj z državami članicami v izgradnjo vrhunske evropske superračunalniške infrastrukture sprva vložiti 1 milijardo EUR. Takšna skupna infrastruktura in skupna uporaba obstoječih zmogljivosti naj bi prinesli koristi vsem: industriji, MSP, znanosti, javnemu sektorju in zlasti (manjšim) državam članicam brez samozadostne nacionalne infrastrukture za visokozmogljivo računalništvo.

2.6

 Evropska komisija je leta 2012 jasno opisala pomen visokozmogljivega računalništva v svoji strategiji z naslovom Visoko zmogljivo računalništvo: položaj Evrope v globalni tekmi (1). Aprila 2016 je predstavila evropsko pobudo za računalništvo v oblaku (2), ki obsega dva glavna elementa: evropsko podatkovno infrastrukturo z vrhunskimi kapacitetami superračunalništva in povezljivostjo visoke hitrosti ter evropski oblak za odprto znanost z vrhunsko hrambo in upravljanjem podatkov ter vmesniki za izvajanje storitev v oblaku. Prvi element zdaj uvaja predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo  (3).

2.7

 Predlog sledi izjavi EuroHPC, ki jo je 23. marca 2017 na digitalni dan v Rimu podpisalo sedem držav članic: Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija. Leta 2017 so se jim pridružile še Belgija, Slovenija, Bolgarija, Švica, Grčija in Hrvaška. Te države so se dogovorile, da bodo vzpostavile vseevropsko integrirano infrastrukturo za superračunalnike v merilu eksa. K podpisu izjave EuroHPC so pozvane tudi druge države članice in pridružene države.

2.8

 Po opravljeni oceni učinka je Komisija (4) ugotovila, da je skupno podjetje najboljša možnost za izvajanje EuroHPC, kar bi omogočilo učinkovito združitev skupnega javnega naročanja, lastništva in upravljanja superračunalnikov.

3.   Kratka vsebina predloga

3.1

 Evropska komisija podaja predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC). Ta novi pravni subjekt bo:

—

zagotovil strukturo financiranja za pridobitev, vzpostavitev in uporabo vrhunske infrastrukture za visokozmogljivo računalništvo po Evropi,

—

podprl program raziskav in inovacij, da bi razvil tehnologijo in stroje (strojno opremo) ter aplikacije (programsko opremo), ki bi se izvajale v teh superračunalnikih,

—

zagotovil finančno podporo v obliki javnih naročil ali nepovratnih sredstev za raziskave in inovacije za udeležence na podlagi odprtih in konkurenčnih razpisov, evropski industriji ter zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP) pa bo zagotovil boljši dostop do superračunalnikov.

3.2

 Prispevek EU k EuroHPC bo znašal približno 486 milijonov EUR v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira, podoben znesek pa bodo prispevale države članice in pridružene države. Zasebni udeleženci v pobudi lahko zagotovijo tudi prispevke v naravi. Na splošno bo do leta 2020 vložena približno 1 milijarda EUR javnih sredstev.

3.3

 Dejavnosti Skupnega podjetja EuroHPC, ki bo delovalo od leta 2019 do leta 2026, bodo zajemale:

—

pridobitev in upravljanje dveh vrhunskih superračunalnikov v merilu pod eksa in vsaj dveh superračunalnikov srednjega razreda (merilo peta) ter zagotavljanje dostopa do teh strojev širokemu krogu javnih in zasebnih uporabnikov od leta 2020 in upravljanje tega dostopa,

—

program raziskav in inovacij na področju visokozmogljivega računalništva: podpora razvoju evropske superračunalniške tehnologije, vključno s prvo generacijo evropske tehnologije mikroprocesorjev z majhno porabo, in skupnemu načrtovanju evropskih strojev v merilu eksa, ter spodbujanje razvoja aplikacij, znanja in spretnosti ter širše uporabe visokozmogljivega računalništva.

3.4

 Namen predloga je, da se zmogljivost v merilu eksa doseže do leta 2022 ali 2023. Vmesni korak (50-odstotna zmogljivost v merilu eksa) naj bi dosegli do leta 2019. Načrtovana infrastruktura bo v skupni lasti njenih članov, ki jo bodo tudi upravljali in bodo najprej obsegali države, ki so podpisale izjavo EuroHPC, ter zasebne člane iz akademskih krogov in industrije. Drugi člani se lahko v to sodelovanje vključijo kadar koli, pod pogojem, da zagotovijo finančni prispevek (vključno s prispevki v naravi).

3.5

 Predlog določa, da se bosta vzporedno vzpostavili in izvajali dve infrastrukturi, ki bosta gostovali v dveh državah EU na podlagi določenih meril.

3.6

 Skupno podjetje bo upravljal upravni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki javnih članov skupnega podjetja. Ta bo odgovoren za strateško oblikovanje politike in odločitve o financiranju v zvezi z javnim naročanjem skupnega podjetja in dejavnostmi na področju raziskav in inovacij. Postopki glasovanja in glasovalne pravice članov bodo sorazmerni z njihovimi finančnimi prispevki. Model skupnega podjetja temelji na spoznanjih, pridobljenih pri upravljanju drugih skupnih podjetij, kot je ECSEL. Obe skupni podjetji imata podobne cilje in strukturo. Glavna razlika je velik obseg dejavnosti javnega naročanja v Skupnem podjetju EuroHPC, ki jih Skupno podjetje ECSEL ne vključuje. Ta razlika pojasnjuje dodelitev glasovalnih pravic sorazmerno s prispevkom udeležencev.

3.7

 Upravnemu odboru bo zagotavljal podporo industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki zasebnih članov skupnega podjetja. Da bi se preprečila navzkrižja interesov, bo imel ta odbor samo svetovalno vlogo.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

 EESO podpira to pobudo kot konkreten korak v skladu z evropsko strategijo za računalništvo v oblaku, tj. strateško izbiro računalništva v oblaku, odprtega znanstvenim krogom in industriji, v okviru močnega političnega in gospodarskega angažmaja za digitalne inovacije (5). Pobuda prinaša jasno dodano vrednost EU s ključno tehnologijo, ki bo pomagala obravnavati najzahtevnejša vprašanja naše sodobne družbe in bo navsezadnje zagotovila koristi za našo blaginjo, konkurenčnost in zaposlovanje.

4.2

 Bolj splošno je pobuda za visokozmogljivo računalništvo ključni del širše strategije EU (ki vključuje uredbo o kibernetski varnosti (6), strategijo za enotni digitalni trg (pregled) (7), evropsko gigabitno družbo (8), odprto znanost itd.), katere cilj je obnoviti digitalno suverenost in neodvisnost Evrope, da bi EU postala ključni akter v digitalnem razvoju z neposrednim vplivom na konkurenčnost in kakovost življenja državljanov.

4.3

 EESO meni, da je začetna naložba v višini 1 milijarde EUR za pridobitev in upravljanje dveh vrhunskih superračunalniških strojev v merilu pod eksa in vsaj dveh superračunalniških strojev srednjega razreda precejšnja, vendar ne pretirano ambiciozna v primerjavi z naložbami konkurentov. Kljub temu je prepričan, da bo za ohranitev vrhunske ravni pri aplikacijah visokozmogljivega računalništva poleg močnega evropskega programa za raziskave in inovacije potrebno tudi bistveno povečanje obsega naložb (v državah članicah EU). Zaradi nadaljnje konkurence bodo v zvezi z naslednjim večletnim finančnim okvirom nedvomno potrebna podobna prizadevanja, ki bodo skladna s prizadevanji svetovnih konkurentov.

4.4

 EESO želi poudariti, da hiter računalnik še ni dovolj za uspeh. Za dejanski napredek so nepogrešljivi tudi razvojni dosežki na področju vrhunske programske opreme in aplikacij, ki temeljijo na močnem programu raziskav in razvoja. EU na tem področju niti najmanj ne zaostaja za svojimi konkurenti, EESO pa želi spodbuditi Komisijo, da bi namenila večji poudarek odločnemu stališču, na katerem temelji ta pobuda, in dejstvu, da je pobuda ključnega pomena za nadaljevanje evropske zgodbe o uspehu na podlagi obstoječih stebrov v obliki partnerstva PRACE in omrežja GÉANT, ki že več kot desetletje prevzemata odgovornost za združevanje oziroma povezovanje področij visokozmogljivih računalnikov in povezovanja v mreže.

4.5

 Partnerstvo za napredno računalništvo v Evropi (PRACE), ki je bilo ustanovljeno leta 2010 in obsega 25 držav članic ter ga sofinancira EU, zagotavlja vrhunske storitve visokozmogljivega računalništva za področji znanosti in industrije, pri čemer uporablja največje nacionalne superračunalniške sisteme v Evropi. Partnerstvo PRACE je leta 2017 zagotovilo dostop do omrežja sedmih vrhunskih sistemov petih gostiteljskih članic (Francije, Nemčije, Italije, Španije in Švice), ki so v partnerstvo od njegovega nastanka vložile več kot 400 milijonov EUR. Na podlagi medsebojno strokovno pregledanih razpisov za zbiranje predlogov in znanstvene odličnosti partnerstvo PRACE dodeljuje sredstva za visokozmogljivo računalništvo raziskovalnim projektom iz akademskih vrst in industrije, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

4.6

 Vseevropsko omrežje GÉANT, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, povezuje raziskave, izobraževanje in nacionalne raziskovalne mreže ter centre HPC z varnimi, visokozmogljivimi omrežji. Bistveno vlogo ima pri podpiranju odprte znanosti s storitvami za zaupanja vreden dostop. Omrežje GÉANT je največje in najnaprednejše omrežje na področju raziskav in razvoja na svetu, ki povezuje več kot 50 milijonov uporabnikov v 10 000 institucijah po vsej Evropi in podpira vse znanstvene panoge. Hrbtenično omrežje deluje pri hitrostih do 500 Gb/s (2017). Omrežje GÉANT je oblikovalo zelo uspešno storitev Eduroam, da bi uporabnikom s področja raziskav in razvoja omogočilo, da se povežejo na katero koli brezžično omrežje, v katerem je prisoten SSID Eduroam, tj. shema, ki jo je EESO predlagal kot zgled za brezžični dostop za vse Evropejce v okviru strategije Povezljivost za konkurenčni enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (9).

4.7

 EESO torej poudarja izjemno pomembnost povezovanja novega Skupnega podjetja EuroHPC z obstoječimi strukturami in programi. Za ohranitev vrhunskega standarda bi bilo treba na primer še naprej izvajati medsebojne strokovne preglede, ki jih organizira partnerstvo PRACE. Druge dobre prakse bi bilo treba vključiti ali prilagoditi. Najboljši način za skupno uporabo evropskih sredstev je celovit pristop Skupnega podjetja EuroHPC, Obzorja 2020 ali njegovega naslednika v okvirnem programu in ustreznih nacionalnih dejavnostih. EESO v zvezi s tem pozdravlja načrt Komisije za uporabo Skupnega podjetja EuroHPC pri usklajevanju instrumenta financiranja Obzorja 2020 (in njegovega naslednika) na področju visokozmogljivega računalništva. Ugotavlja, da je za izgradnjo infrastrukture potrebna shema od zgoraj navzdol, medtem ko je za dobro znanost, kot jo spodbuja partnerstvo PRACE, potreben pristop od spodaj navzgor, pri katerem morajo biti na čelu znanstveniki.

4.8

 EESO želi spodbuditi še več držav članic, da bi se pridružile Skupnemu podjetju EuroHPC in ga izkoristile kot priložnost za ustvarjanje dobička z vrhunsko računalniško zmogljivostjo. Povezovanje v mreže je ključnega pomena za uporabo visokozmogljivega računalništva v znanstvene namene. Zaradi kompleksnosti skupnega podjetja pa EESO Komisijo poziva, naj si ustrezno prizadeva za pojasnitev in spodbujanje prednosti ter priložnosti tega pravnega instrumenta, zlasti v manjših državah in v zvezi z možnostjo prispevkov v naravi.

4.9

 EESO pozdravlja dejstvo, da sta dva izmed partnerjev Komisije v javno-zasebnem pogodbenem partnerstvu, tj. Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivo računalništvo (ETP4HPC) in združenje na področju velepodatkov (BDVA), predložila pismi podpore izvajanju Skupnega podjetja EuroHPC. Ta partnerja bi lahko postala prva zasebna člana, kar je ključno za udeležbo industrije, vključno z MSP. EESO pozdravlja možnost vključitve več partnerjev, vendar vztraja tudi, da mora biti v zvezi z vsakim novim partnerjem, zlasti tistimi iz držav zunaj EU, izpolnjeno načelo vzajemnosti. EU bi morala izkoristiti priložnosti za dokončanje evropskega industrijskega sektorja, ki jih prinaša razvoj tehnologije visokozmogljivega računalništva, da bi bila zajeta celotna proizvodna veriga (zasnova, proizvodnja, izvajanje, uporaba).

4.10

 Poraba energije pri superračunalniku s centralno procesno enoto z zmogljivostjo dvanajstih petaflopsov znaša približno 1,5 MW. Z linearnim večanjem do merila eksa bi poraba energije pri visokozmogljivem računalništvu, ki temelji na današnji tehnologiji, dosegla 150 MW, kar je nesprejemljivo. Razvoj mikročipov z majhno porabo je zato pomemben cilj Skupnega podjetja EuroHPC. EESO poudarja, da bodo mikročipi z majhno porabo tako imeli pomembno vlogo pri doseganju ciljev energetske strategije EU ne glede na cilj doseči neodvisnost EU od uvoza. Ob upoštevanju zgornjih ciljev bo imela evropska procesorska pobuda, ki jo je Evropska komisija začela izvajati leta 2018 in jo podpira 23 partnerjev iz 10 držav članic, financirana pa je s 120 milijoni EUR sredstev, pomembno vlogo pri uresničevanju pobude HPC.

4.11

 Poudarja tudi, da razvoj naprednih mikročipov z majhno porabo vpliva tudi na računalništvo manjšega obsega (osebni računalniki, pametni telefoni, avtomobilski sektor), ker je vrhunska integrirana vezja mogoče tudi prilagoditi (downscaling) za naprave na množičnem trgu. To bo neposredno koristilo vsem državljanom in bi lahko odprlo nove trge za industrijo EU. Visokozmogljivo računalništvo je torej z več vidikov ključna tehnologija sodobne družbe.

4.12

 EESO priporoča obveščanje državljanov in podjetij o tej novi pomembni pobudi, ki jo izvaja EU. To bo na eni strani pomagalo povrniti zaupanje državljanov v proces evropskega povezovanja. Pri širjenju teh informacij bi lahko bila koristna organizirana civilna družba. Na drugi strani pa bo osredotočena kampanja pomagala evropskim podjetjem, zlasti MSP, da se seznanijo s tekočimi pobudami. Zato je pomembno, da se prek posebnih kanalov za MSP s proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo podpreta dostop do nove infrastrukture in njena uporaba.

4.13

 V posebne komunikacijske dejavnosti, katerih cilj je povečati zanimanje in spodbuditi izvajanje projektov s področja visokozmogljivega računalništva, je treba vključiti univerze in raziskovalna središča. Takšen proces bi lahko spodbudil tudi oblikovanje novih šolskih, poklicnih in univerzitetnih učnih načrtov, da bi premostili vrzeli v evropskem znanju in spretnostih glede na glavne svetovne konkurente (10).

4.14

 EESO priporoča čim večjo okrepitev socialne razsežnosti procesa digitalizacije kot temeljnega dela evropskega stebra socialnih pravic (11). Odbor zato predlaga, da se opredeli vrsta družbenih izzivov, ki jih je treba premagati z uporabo nove digitalne infrastrukture. Uvedba in uporaba visokozmogljivih računalnikov morata imeti očiten in izmerljiv pozitiven vpliv na vsakodnevno življenje vseh državljanov.

4.15

 EESO meni, da sta visokozmogljivo računalništvo in kvantna tehnologija strateška cilja za evropsko rast in konkurenčnost. Odbor zato priporoča vzporeden razvoj obeh tehnologij, da bo EU lahko v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju izkoristila najboljšo zmogljivost in priložnosti.

V Bruslju, 23. maja 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  COM(2012) 45 final in UL C 299, 4.10.2012, str. 148.

(2)  COM(2016) 178 final in UL C 487, 28.12.2016, str. 86.

(3)  COM(2018) 8 final in Priloga I.

(4)  SWD(2018) 6 final.

(5)  UL C 487, 28.12.2016, str. 86.

(6)  UL C 227, 28.6.2018, str. 86.

(7)  UL C 81, 2.3.2018, str. 102.

(8)  UL C 125, 21.4.2017 str. 51.

(9)  COM(2016) 587 final in UL C 125, 21.4.2017, str. 51; UL C 125, 21.4.2017, str. 69.

(10)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30; UL C 173, 31.5.2017, str. 45.

(11)  UL C 125, 21.4.2017, str. 10.

Top