18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/184

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1), zlasti členov 22 in 47, člena 66(2) in točke 5 v Prilogi II,

—

ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (2), zlasti členov 12 in 14,

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet glede meril za odobritev aktivnih snovi z majhnim tveganjem (D046260/01,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje (4),

—

ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ga je potrdil Svet 28. junija 2016,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011)0748) in prihodnjega načrta te vrste, ki ga bo Komisija začela v letu 2017,

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o bioloških pesticidih z majhnim tveganjem (O-000147/2016 – B8-1821/2016),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker se o uporabi konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev zaradi njihovih tveganj za zdravje ljudi in okolje v javnosti vse bolj razpravlja;

B.

ker je na trgu EU na voljo vse manj aktivnih snovi, ki se uporabljajo za varstvo rastlin; ker kmetje EU še vedno potrebujejo vrsto sredstev za varstvo poljščin;

C.

ker je pomembno spodbujati razvoj alternativnih postopkov ali tehnik, da se zmanjša odvisnost od konvencionalnih pesticidov;

D.

ker je preprečevanje živilskih odpadkov prednostna naloga EU, dostop do ustreznih rešitev za varstvo rastlin pa je nadvse pomemben, da se prepreči škoda, ki jo povzročijo škodljivci in bolezni ter zaradi katere nastajajo živilski odpadki; ker se po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 20 % pridelkov sadja in zelenjave v Evropi zgubi na polju (5);

E.

ker je v prsti, vodi in okolju na splošno še vedno mogoče ugotoviti neželene ostanke pesticidov in ker utegne določen odstotek kmetijskih pridelkov rastlinskega ali živalskega izvora vsebovati ostanke pesticidov v količini, ki presega njihovo najvišjo dovoljeno vrednost;

F.

ker so v Uredbi (ES) št. 1107/2009 opredeljena merila za identifikacijo snovi z majhnim tveganjem, ki se uporabljajo neodvisno od izvora snovi, in ker so lahko pesticidi z majhnim tveganjem biološkega ali sintetičnega izvora;

G.

ker se pri bioloških pesticidih na splošno razume, da gre za fitofarmacevtska sredstva, ki temeljijo na mikroorganizmih, rastlinskih pripravkih, kemikalijah na biološki osnovi ali semiokemikalijah (kot so feromoni in različna eterična olja) ter njihovih stranskih produktih; ker veljavni regulativni okvir za fitofarmacevtska sredstva (6) pravno ne razlikuje med biološkimi in sintetičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi;

H.

ker najnovejše znanstvene študije kažejo, da lahko subletalna izpostavljenost nekaterim herbicidom povzroči negativne spremembe glede občutljivosti bakterij na antibiotike (7) in da lahko kombinacija uporabe velike količine herbicidov in antibiotikov v bližini rejnih živali in insektov privede do pogostejše uporabe antibiotikov ter morda ogrozi njihove terapevtske učinke;

I.

ker so lahko biološka fitoframacevtska sredstva z majhnim tveganjem učinkovita alternativa za konvencionalna fitofarmacevtska sredstva, tako za konvencionalne kot za ekološke kmete, ter lahko prispevajo bolj trajnostnemu kmetijstvu; ker nekatera biološka fitofarmacevtska sredstva delujejo na nove načine, ki so lahko koristni glede na vse večjo odpornost proti konvencionalnim fitofarmacevtskim sredstvom, obenem pa se lahko omeji učinek na neciljne organizme; ker bi morali nepoklicni uporabniki in vrtičkarji poleg drugih nekemičnih metod zatiranja in preprečevanja prednostno izbrati biološka fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem;

J.

ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev potrebna, da bi zadostili potrebam po hrani in krmi ter ker se v postopku odobritve teh sredstev in njihovih aktivnih snovi uporablja previdnostno načelo (8);

K.

ker dolgotrajen postopek odobritve in registracije pred trženjem bioloških pesticidov z majhnim tveganjem predstavlja pomembno gospodarsko oviro za proizvajalce;

L.

ker je treba v skladu z Direktivo 2009/128/ES obvezno izvajati integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi; ker bi morale države članice in lokalne oblasti večjo pozornost nameniti trajnostni uporabi pesticidov, vključno z drugimi možnostmi varstva rastlin z nizkim tveganjem;

M.

ker se na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009 aktivne snovi odobrijo na ravni Unije, odobritev fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te aktivne snovi, pa je v pristojnosti držav članic;

N.

ker se na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009 aktivne snovi lahko odobrijo kot snovi z majhnim tveganjem, če izpolnjujejo splošna merila za odobritev in posebna merila za aktivne snovi z majhnim tveganjem iz točke 5 Priloge II; ker člen 47 Uredbe (ES) št. 1107/2009 določa, da se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo samo aktivne snovi z majhnim tveganjem in ne vsebujejo problematičnih snovi ter za katera niso potrebni posebni ukrepi za zmanjševanje tveganja in ki so dovolj učinkovita, odobrijo kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem;

O.

ker je v Uniji ta čas odobrenih le sedem aktivnih snovi, med njimi šest bioloških aktivnih snovi, ki so opredeljene kot snovi „z majhnim tveganjem“; ker Komisija v svojem programu za prenovitev daje prednost oceni aktivnih snovi z domnevno majhnim tveganjem;

P.

ker nekatere države članice niso odobrile sredstev, ki vsebujejo biološke aktivne snovi z majhnim tveganjem, saj naj bi bila ta manj učinkovita kot sintetični pesticidi, pri čemer sploh niso upoštevale stalnih inovacij v sektorju za biološke pesticide z majhnim tveganjem, prednosti učinkovite rabe virov za ekološko kmetovanje ter kmetijskih, zdravstvenih in okoljskih stroškov nekaterih drugih fitofarmacevtskih sredstev;

Q.

ker veljavni regulativni okvir določa nekaj spodbud za aktivne snovi in fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem, in sicer daljše, petnajstletno obdobje prve odobritve za aktivne snovi z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter krajše 120-dnevno obdobje za odobritev fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker te regulativne spodbude veljajo le na koncu postopka odobritve, ko je aktivna snov že razvrščena med snovi z majhnim tveganjem;

R.

ker člen 12 Direktive 2009/128/ES določa, da se na posebnih območjih, kot so območja, ki jih uporablja širša javnost, in zavarovana območja, daje prednost fitofarmacevtskim sredstvom z nizko stopnjo tveganja; ker se v teh primerih sprejmejo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, predvsem pa se razmisli o uporabi fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in ukrepov za biološko zatiranje škodljivih organizmov; ker nekatere države članice na teh posebnih območjih že dolgo prepovedujejo uporabo pesticidov;

S.

ker je Komisija Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila osnutek uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009 glede meril za odobritev aktivnih snovi z majhnim tveganjem; ker je v tem osnutku za aktivne snovi, ki so mikroorganizmi, predvideno, da imajo nizko tveganje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.