28.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/10

1.

Ali je treba člen 3(2), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1484/95 (1) v povezavi s členom 141 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (2) razlagati tako, da je postopek preverjanja iz navedenega člena tudi v primeru naknadnega preverjanja namenjen le zagotovitvi, da se pristojni organi pravočasno seznanijo z dejstvi ali okoliščinami, ki se nanašajo na zaporedne transakcije, ki lahko vzbudijo dvom o pravilnosti navedene uvozne cene CIF in ki lahko vodijo do podrobnejših kontrol?

Ali pa je pravilen nasprotni pristop in je treba postopek preverjanja iz člena 3(2), (4) in (5) Uredbe št. 1484/95 tudi v primeru naknadnega preverjanja razlagati tako, da ena ali več nadaljnjih prodaj s strani uvoznika na trgu Skupnosti po nižji ceni od navedene uvozne cene CIF pošiljke, povečane za znesek dolgovanih uvoznih dajatev, ne izpolnjuje zahtevanih pogojev (za prodajo) na trgu Skupnosti, tako da so že zaradi tega dolgovane dodatne dajatve? Ali je za odgovor na zadnje vprašanje pomembno, ali je uvoznik zgoraj navedeno nadaljnjo prodajo ali nadaljnje prodaje opravil po ceni, ki je nižja od veljavne reprezentativne cene? Ali je v zvezi s tem pomembno, da se je reprezentativna cena v obdobju pred 11. septembrom 2009 izračunavala drugače kot v obdobju po tem datumu? Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno tudi, ali so kupci v Uniji podjetja, ki so povezana z uvoznikom?

2.

Če je odgovor na vprašanja pod 1 zgoraj, da pomenijo nadaljnje prodaje z izgubo zadosten razlog za zavrnitev navedene uvozne cene CIF, kako je treba potem določiti višino dolgovanih dodatnih dajatev? Ali je treba podlago za izračun ugotoviti po metodah, ki so za določitev carinske vrednosti določene v členih od 29 do 31 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3)? Ali pa je treba to podlago ugotoviti izključno na podlagi veljavne reprezentativne cene? Ali v obdobju pred 11. septembrom 2009 člen 141(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 nasprotuje temu, da se uporabi za to obdobje določena reprezentativna cena?

3.

Če iz odgovora na vprašanja pod 1 in 2 izhaja, da je za obveznost plačila dodatnih dajatev odločilno, da so bili uvoženi proizvodi na trgu Skupnosti prodani naprej z izgubo, in da je treba kot podlago za izračun zneska dolgovanih dodatnih dajatev zato upoštevati reprezentativno ceno, ali je člen 3(2), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1484/95 ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 14. decembra 2001, Kloosterboer Rotterdam B.V. (C-317/99, EU:C:2001:681), združljiv s členom 141 Uredbe (ES) št. 1234/2007?