16.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 347/8

1.

Ali je treba člen 2(8) Direktive 2014/40/EU (1) razlagati tako, da so „izdelki, ki so namenjeni za žvečenje“ samo klasični tobačni izdelki za žvečenje?

2.

Ali je treba člen 2(8) Direktive 2014/40/EU razlagati tako, da „izdelki, ki so namenjeni za žvečenje“ pomenijo enako kot „tobak za žvečenje“ v smislu člena 2(6) navedene direktive?

3.

Ali se je treba pri odgovoru na vprašanje, ali je tobačni izdelek „namenjen za žvečenje“ v smislu člena 2(8) Direktive 2014/40/EU, opreti na objektivno presojo izdelka, in ne na navedbe proizvajalca ali na dejansko uporabo potrošnikov?

4.

Ali je treba člen 2(8) Direktive 2014/40/EU razlagati tako, da je tobačni izdelek namenjen za žvečenje, če je zaradi svoje konsistence in trdnosti objektivno primeren za žvečenje in če se zaradi žvečenja sprostijo njegove sestavine?

5.

Ali je treba člen 2(8) Direktive 2014/40/EU razlagati tako, da mora biti za to, da se tobačni izdelek lahko opredeli kot tobačni izdelek „za žvečenje“, izpolnjen dodatni pogoj – ki je tudi zadosten –, da se z lahnim, ponavljajočim se pritiskanjem zob ali jezika na tobačni izdelek sprosti večja količina sestavin tega izdelka, kot če bi ga imeli samo v ustih?

6.

Ali pa je za „namen za žvečenje“ potrebno, da se zgolj s tem, ko imamo izdelek v ustih ali ga ližemo, sestavine ne sprostijo?

7.

Ali je lahko to, da je tobačni izdelek primeren „za žvečenje“ v smislu člena 2(8) Direktive 2014/40/EU, razvidno tudi iz oblike, v kateri se ponuja, ki ni del obdelanega tobaka, kot je na primer celulozna vrečka?