2.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/121

Poročevalec:

Javier DOZ ORRIT

1.1

EESO meni, da bi moral biti boj proti terorizmu in njegovemu financiranju ter proti pranju denarja in drugim povezanim oblikam gospodarskega kriminala stalna prednostna naloga politike EU.

1.2

EESO se na splošno strinja z ukrepi, vključenimi v predlog spremembe direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (1), ter z nujnostjo prenosa direktive.

1.3

Ob upoštevanju svetovnega značaja tega pojava se Odbor zavzema, da EU in države članice v prihodnosti prevzamejo še pomembnejšo vlogo in postanejo gonilna sila v mednarodnih organizacijah in forumih, dejavnih na področju preprečevanja pranja denarja in hudih oblik kriminala, ki ga spremljajo. Pomembno je usklajeno ukrepanje na mednarodni in svetovni ravni. Tako bomo dosegli večjo učinkovitost in boljše rezultate, pri tem pa bi Evropa lahko imela vodilno vlogo.

1.4

Odbor se zaveda truda, ki ga bodo morali podjetja in pooblaščeni subjekti, pa tudi nadzorni organi, vložiti v prilagajanje tej direktivi. Vendar gre za prizadevanja vseh, ki so nujno potrebna za doseganje skupnih ciljev, med katerimi je tudi zaščita finančnega sistema in drugih pooblaščenih subjektov, da jih ne bi izkoriščali za izvajanje kaznivih dejanj. Odbor predlaga, da se opravi ocena učinka izvajanja teh ukrepov.

1.5

EESO izraža zaskrbljenost, da bi lahko vrsta dejavnikov resno omejila praktično učinkovitost četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja. Na seznamu tretjih držav z visokim tveganjem, objavljenem 14. julija 2016, ni mnogih držav in jurisdikcij, za katere obstaja utemeljen sum, da delujejo kot davčne oaze za pranje denarja, niti nobene od 21 držav oziroma jurisdikcij, navedenih v panamskih dokumentih. Ker se okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja iz pete direktive uporabljajo le za tretje države z visokim tveganjem, EESO predlaga, da se bodisi pripravi nov seznam tretjih držav z visokim tveganjem bodisi dopolni področje uporabe člena 18a pete direktive o preprečevanju pranja denarja. EESO meni, da je nujno vzpostaviti nacionalne javne registre dejanskih imetnikov bančnih računov, podjetij, skladov in transakcij, ter pooblaščenim subjektom zagotoviti dostop do njih.

1.6

EESO poziva evropske institucije, naj okrepijo politike za ukinitev davčnih oaz. Zlasti meni, da je nujno, da se vse obveznosti iz pete direktive, zlasti identifikacija dejanskih imetnikov bančnih računov, lastnikov podjetij in skladov ter izvajalcev transakcij, razširijo na vsa ozemlja ali jurisdikcije, katerih suverenost je odvisna od držav članic.

1.7

Boj proti pranju denarja je treba močneje povezati z bojem proti davčnim goljufijam in izogibanju plačila davkov, korupciji in drugim povezanim kaznivim dejanjem – trgovino z orožjem, drogami, ljudmi itd. – in proti organizacijam gospodarskega kriminala. Treba je pripraviti nove pobude proti vsem tem kaznivim dejanjem in njihovim povezavam s pranjem denarja. Prav tako bi bilo treba uvesti ukrepe proti nepošteni davčni konkurenci.

1.8

Boj proti terorizmu in pranju denarja zahteva tesnejše sodelovanje med različnimi obveščevalno-varnostnimi službami držav članic ter med njimi in Europolom.

1.9

EESO meni, da bi morali sporazumi o prosti trgovini in gospodarskem partnerstvu vsebovati poglavje o ukrepih proti davčnim goljufijam in izogibanju plačila davkov, pranju denarja in financiranju terorizma. Komisijo poziva, naj se to kot predlog EU vključi v pogajanja v teku, zlasti o TTIP, in v veljavne sporazume med njihovim pregledom.

1.10

Delo nacionalnih enot za finančni nadzor (FIU) držav članic in njihovo stalno usklajevanje na evropski ravni je nujno. EESO meni, da bi bilo primerno oblikovati evropski instrument za nadzor, usklajevanje in predvidevanje tehnoloških sprememb.

1.11

Boj proti pranju denarja je zelo pomemben in za učinkovito in enotno izvajanje predpisov s tega področja v vseh državah članicah je bistveno, da so besedila in pojmi predlaganih ukrepov kar se da jasni. To bo tudi okrepilo potrebno pravno varnost vseh, ki morajo ta besedila izvajati.

1.12

EESO meni, da bi bilo primerno na evropski ravni uskladiti pravno obravnavo – opredelitve in kazni – vseh kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja, davčnimi goljufijami, korupcijo in financiranjem terorizma ter njihovih povezav. Uskladiti bi bilo treba tudi sankcije za neizpolnjevanje določb direktiv o preprečevanju pranja denarja.

1.13

EESO predlaga uvedbo nadzornih ukrepov za podružnice pooblaščenih subjektov v tretjih državah z visokim tveganjem; nadzor ne sme biti omejen zgolj na stranke.

1.14

EESO predlaga Komisiji, naj prouči dodatne ukrepe za zaščito pravic državljanov pred nedovoljeno uporabo ali zlorabo podatkov, ki jih registrirajo pristojni organi ali pooblaščeni subjekti.

1.15

Odbor je zadovoljen z naglo obravnavo teh predlogov in upa, da bodo čim prej začeli veljati ter da rezultati zato ne bodo slabši. Zato je treba predvideti realističen časovni razpored prenosa besedil in njihovega izvajanja v državah članicah ter jasne smernice.

2.1

Grozoviti teroristični napadi v Franciji, Belgiji in drugih evropskih državah ter razkritja o pranju denarja iz kriminalnih dejavnosti v davčnih oazah, ki jih je nazadnje objavil ICIJ (2) o panamskih dokumentih, so Evropsko komisijo spodbudili k predložitvi novih ukrepov proti uporabi finančnega sistema za pranje denarja in financiranja terorizma. Komisija je 5. julija 2016 skupaj s predlogom pete direktive o preprečevanju pranja denarja sprejela še en predlog direktive, ki bo davčnim organom olajšal dostop do informacij o pranju denarja (3), in sporočilo o nadaljnjih ukrepih za povečanje preglednosti in boju proti davčnim utajam in izogibanju plačila davkov (4).

2.2

Evropski parlament je v nedavni študiji (5) opozoril: „Panamski dokumenti so razkrili vlogo davčnih oaz, ki omogočajo izogibanje plačila davkov, in agresivno naravo nekaterih praks davčnega izogibanja, kjer je ločnica med izogibanjem in utajo nejasna. V tem smislu je imela nepreglednost, ki je posledica tajnosti, pomanjkanja sledljivosti in premajhne izmenjave davčnih informacij, pomembno vlogo pri kršenju gospodarskih sankcij in prikritju uporabnih in potrebnih informacij v zvezi z organiziranim kriminalnim, vključno s pranjem denarja, povezanega s terorističnimi dejavnostmi, korupcijo in trgovino z drogami.“

2.3

ICIJ je objavil panamske dokumente. V podatkovni bazi tega konzorcija – Offsore Leaks Database  (6) – je navedenih 45 131 podjetij iz EU (7). Od 21 ozemelj, ki jih je odvetniška pisarna Mossack Fonseca uporabljala za davčne goljufije, izogibanje plačila davkov in pranje denarja, so tri države članice EU, tri pa odvisne jurisdikcije ene od njih (8).

2.4

S peto direktivo o preprečevanju denarja se konkretizirajo nekateri predlogi iz akcijskega načrta za okrepitev boja proti financiranju terorizma  (9): tisti, ki se nanašajo na spremembe četrte direktive (10) in direktive o zaščitnih ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskih družb za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb (11). V načrtu se predlaga, da se rok za dejanski prenos četrte direktive o preprečevanju pranja denarja prestavi na zgodnejši datum, in sicer s 26. junija 2017 na 1. januar 2017, ki bo tudi rok za prenos obeh predlogov direktive z dne 5. julija 2016.

2.5

Zapleteni politični in zakonodajni okvir pete direktive o preprečevanju pranja denarja sta že leta 2015 dopolnili še dve pobudi: „Evropska agenda za varnost“ (12) in predlog „direktive o boju proti terorizmu“ (13), s katero se uvaja novo razvrščanje kaznivih dejanj, povezanih s financiranjem terorizma.

2.6

Komisija je 14. julija 2016 sprejela delegirano uredbo o opredelitvi tretjih držav z visokim tveganjem in prilogo s seznamom (14), ki povzema seznam, ki ga je 24. junija 2016 odobrila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) na zasedanju v Busanu (Južna Koreja).

2.7

Predlagana peta direktiva o preprečevanju pranja denarja uvaja nekatere nove obveznosti skrbnega preverjanja strank, tako novih kot obstoječih, ki jih morajo izvajati pooblaščeni subjekti – finančne institucije, povezani strokovnjaki, izvajalci storitev za sklade in iger na srečo, nepremičninski zastopniki itd. Zlasti pa v členu 18a predvideva okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank v zvezi s transakcijami, ki vključujejo tretje države z visokim tveganjem. Države članice bodo pri obravnavi jurisdikcij z visokim tveganjem lahko uporabljale tudi protiukrepe, vključno s prepovedjo ustanovitve podružnic ali predstavništev ali izvajanjem finančnih transakcij v teh državah.

2.8

Novost je tudi to, da se v področje uporabe vključujejo platforme za menjavo virtualnih valut in ponudniki skrbniških denarnic ter se obravnavajo kot pooblaščeni subjekti za namene ukrepov skrbnega preverjanja. Odpravlja se anonimnost pri spletni uporabi predplačniških kartic in znižuje prag za obveznost identifikacije z 250 na 150 EUR pri osebnih plačilih.

2.9

V peti direktivi o preprečevanju pranja denarja se prav tako predlaga okrepitev pristojnosti nacionalnih enot za finančni nadzor (FIU) in spodbujanje njihovega medsebojnega sodelovanja; olajšanje identifikacije imetnikov bančnih in plačilnih računov z vzpostavitvijo osrednjih nacionalnih avtomatičnih bančnih registrov teh računov; obveznost identifikacije in registracije dejanskih lastnikov družb (znižanje praga lastniškega deleža s 25 % na 10 %), skladov in fundacij ter podobnih subjektov, ter omogočanje javnega dostopa do teh informacij pod določenimi pogoji.

3.1

Različne oblike kriminala, ki izkoriščajo pranje denarja in davčne oaze na račun temeljnih pravic celotnega prebivalstva, so izjemno resne. Kljub prizadevanjem evropskih in nacionalnih oblasti pranje denarja še vedno narašča.

3.2

Liberalizacija mednarodnih finančnih tokov in hitrost, s katero se uvajajo nove digitalne tehnologije za te transakcije, otežujeta boj proti uporabi finančnega sistema za kriminalne namene. Preiskave zadnjih terorističnih napadov džihadistov v Evropi so razkrile informacije o oblikah financiranja teh napadov, ki niso zajete v četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja. To upravičuje predlog za njeno spremembo, preden je sploh začela veljati, in prestavitev roka za njen prenos na zgodnejši datum.

3.3

EESO se na splošno strinja s predlaganimi ukrepi v peti direktivi o preprečevanju pranja denarja in meni, da lahko pripomorejo k preprečevanju terorizma in pranja denarja.

3.4

Treba je izraziti pridržek v zvezi s posledicami za temeljne pravice, zlasti varstvom zasebnih podatkov in neprimerno uporabo izjemno velike količine občutljivih podatkov s strani pristojnih organov. Predlog pete direktive vsebuje nekaj varoval v zvezi s tem. Glede na poznavanje določenih praks nekaterih vlad, ki so jih razkrili WikiLeaks (2010 in 2012) in dokumenti Snowdna (2013), predlagamo, naj Komisija prouči možnost za dodatne ukrepe za zaščito pravic državljanov pred zlorabo registriranih podatkov. Zlasti naj analizira izvedljivost uvedbe neke vrste skupne kazenske opredelitve za nezakonito uporabo osebnih informacij in podatkov. EESO bi lahko sodeloval pri izvedbi te študije.

3.5

Brez škode za sedanje predloge ter druge pobude in ukrepe, za katerih izvajanje na evropski ravni se Odbor v tem mnenju zavzema, je bistveno, da EU in njene države članice v prihodnosti prevzamejo še pomembnejšo vlogo in postanejo gonilna sila v mednarodnih organizacijah in forumih, dejavnih na področju preprečevanja pranja denarja in hudih oblik kriminala, ki ga spremljajo in so svetovni pojavi ter praviloma čezmejne narave. Pomembno je usklajeno ukrepanje na mednarodni in svetovni ravni. Tako bomo dosegli večjo učinkovitost in boljše rezultate: pri tem bi Evropa lahko imela vodilno vlogo.

3.6

Mnogi evropski državljani še vedno trpijo zaradi posledic krize, politik prilagajanja ter vse večje revščine in neenakosti, medtem ko poslušajo, kako se velika mednarodna podjetja poslužujejo davčnih goljufij in izogibanja plačila davkov ter se vidne osebnosti iz sveta gospodarstva, politike, kulture ali športa izogibajo plačevanju davkov in izkoriščajo pranje denarja v davčnih oazah. Nekateri postopki in jurisdikcije se izkoriščajo tudi za financiranje terorističnih organizacij, ki so sposobne izvesti najgrozovitejša kazniva dejanja v Evropi in drugod po svetu. To je nevzdržno. Od evropskih in nacionalnih organov je treba zahtevati, naj ukrepajo, da se to ustavi.

3.7

Ne glede na ugotovitve iz točke 3.2 utegnejo uresničevanje ciljev direktiv o preprečevanju pranja denarja resno otežiti šibka prizadevanja politike za ukinitev davčnih oaz, ki so ključni element pri pranju denarja. Prav tako pobude proti pranju denarja niso dovolj povezane s pobudami za pregon kaznivih dejanj, ki pranje denarja spodbujajo (davčne goljufije, pripadnost terorističnim ali kriminalnim organizacijam, trgovina z orožjem, drogami in ljudmi itd.), v kontekstu nepoštene davčne konkurence v EU.

3.8

Na seznamu držav z visokim tveganjem, ki ga je Komisija objavila 14. julija 2016 (15), ni nobene s seznama panamskih dokumentov. To je paradoks, saj so razkritja iz teh dokumentov eden od razlogov, ki jih navaja Komisija za predložitev pete direktive. Na seznamu je le ena država z visokim tveganjem, ki ne sodeluje: Severna Koreja. V drugi skupini, v kateri so države, ki so se zavezale k odpravi pomanjkljivosti in zaprosile za tehnično pomoč pri izvajanju akcijskega načrta FATF, je Iran. V prvi skupini držav, ki so že pripravile akcijski načrt, na podlagi katerega bodo po izpolnitvi zavez umaknjene s seznama, je devet držav (štiri so v vojni: Afganistan, Irak, Sirija in Jemen). Del denarja, s katerim se financira terorizem, se pretaka skozi te države. Vendar pa vse analize in raziskave o tej temi kažejo, da se v njih ne izvaja pranje denarja, pridobljenega iz drugih oblik kaznivih dejanj.

3.9

Obžalovanja vredno je, da organ, kot je FATF, ki opravlja tako pomembno delo na področju analize mednarodnega finančnega kriminala in predlaganja ukrepov za njegovo zatiranje, ni našel primernega načina za pripravo seznamov tveganih držav. Razumljivo je, da Komisija uporablja priporočila (16) in druge predloge FATF za preprečevanje pranja denarja. Vendar v tem primeru upoštevanje predlogov FATF lahko deloma zmanjša učinkovitost pete direktive, saj se okrepljeni ukrepi iz člena 18a nanašajo le na tretje države z visokim tveganjem.

3.10

EESO meni, da bi za učinkovitost pete direktive v praksi morali bodisi revidirati seznam tretjih držav z visokim tveganjem, da se vanj vključijo države in ozemlja, kjer se izvajajo glavne dejavnosti pranja denarja, ali razširiti področje uporabe člena 18a na vse pooblaščene subjekte in jurisdikcije, ki so na podlagi podatkov FUI osumljeni pranja denarja. EESO prav tako predlaga, da se pripravi enotna lista jurisdikcij, ki ne sodelujejo pri pregonu gospodarskega kriminala.

3.11

Ker se precejšen delež dejavnosti pranja denarja izvaja na odvisnih jurisdikcijah držav članic, bi morale vse institucije EU sprejeti močno politično zavezo za odpravo davčnih oaz na ozemlju EU. Konkretno bi morali obveznosti v zvezi z identifikacijo dejanskih imetnikov bančnih računov, lastnikov podjetij in vseh delov skladov in transakcij, ki se v predlogu pete direktive o preprečevanju pranja denarja zahtevajo od pooblaščenih subjektov EU, razširiti na vsa ozemlja, katerih suverenost je odvisna od držav članic, vključno s tistimi s posebno davčno zakonodajo. Pri tem bi bilo treba pooblaščenim subjektom omogočiti, da se pri izpolnjevanju svojih obveznosti oprejo tudi na podatke (uradnih) nacionalnih registrov. Prav tako bi se okrepljeni ukrepi iz člena 18a morali uporabljati za odvisne jurisdikcije držav EU, ki izvajajo pranje denarja.

3.12

Pranje denarja je močno povezano z davčnimi goljufijami in izogibanjem plačila davkov. Del opranega denarja izvira iz davčnih goljufij in izogibanja plačila davkov. Treba je usklajevati preprečevanje in pregon obeh vrst kaznivih dejanj, tako z zakonodajo kot s političnimi ukrepi ter dejavnostmi obveščevalnih služb, policije in pravosodnih sistemov. EESO je pozitivno ocenil najnovejše pobude Komisije za preprečevanje davčnih goljufij in izogibanje plačila davkov v EU, vendar so te še vedno nezadostne, zato bi bile potrebne dodatne pobude, ki bi morale biti usklajene z ukrepi, sprejetimi proti pranju denarja.

3.13

Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma zahteva tesno sodelovanje med različnimi obveščevalno-varnostnimi službami držav članic ter med njimi in Europolom. Treba je priznati, da je sedanja raven sodelovanja nezadostna. Kljub javnim izjavam odgovornih na nacionalni in evropski ravni ter podpori državljanov za okrepitev tega sodelovanja po vsakem terorističnem napadu pride do razkritja pomembnih pomanjkljivosti pri usklajevanju. Včasih se napake pri usklajevanju odkrijejo med različnimi službami znotraj ene države. Treba je storiti vse, da se to stanje odpravi.

3.14

EU je v preteklih letih zaključila pogajanja oziroma podpisala pomembne sporazume o prosti trgovini ali gospodarskem partnerstvu. Trenutno potekajo pogajanja o pomembnem sporazumu TTIP. Ti sporazumi bi morali biti odlična priložnost za vzpostavitev dvostranskih ukrepov ali ukrepov med dvema regijama za boj proti davčnim goljufijam in izogibanju plačila davkov, pranju denarja in financiranju terorizma. EESO poziva Komisijo, naj prouči načine za uvedbo tovrstnega poglavja v sporazume, o katerih trenutno potekajo pogajanja, in v preglede sporazumov, ki že veljajo. Pri tem se EESO v celoti strinja z ugotovitvami že omenjene študije EP (17).

4.1

FUI držav članic morajo izvesti precejšnja prizadevanja na področju informacij, nadzora in preprečevanja, vključno s predvidevanjem naglih sprememb tehnologij, ki bi se lahko uporabile pri pranju denarja in financiranju terorizma. Nujno so potrebni hitri nacionalni odzivi in združevanje različnih evropskih preiskav. Temeljnega pomena je stalno in prožno usklajevanje FUI. EESO meni, da bi bilo primerno oblikovati evropski instrument za nadzor, usklajevanje in predvidevanje tehnološkega razvoja.

4.2

Pooblaščeni subjekti, opredeljeni v četrti in peti direktivi o preprečevanju pranja denarja, morajo izvajati nadzor in kontrolo sumljivih oseb in gibanj. Vendar pa direktivi ne zajemata zahtev ali obveznosti o dejavnostih pooblaščenih subjektov v tretjih državah z visokim tveganjem. Treba bi bilo ukiniti sedanje stanje, ko se stranke temeljiteje nadzoruje kot dejanske subjekte.

4.3

V tem mnenju je zlasti koristno ponoviti naslednja sporočila iz mnenja EESO CCMI/132 Boj proti korupciji  (18): (a) priprava skladne in celovite petletne protikorupcijske strategije skupaj z akcijskim načrtom; (b) ustanovitev evropskega javnega tožilstva in okrepitev zmogljivosti Eurojusta, in (c) uvedba obveznosti za mednarodna podjetja o sporočanju ključnih finančnih podatkov o svojih dejavnostih v vseh državah, v katerih poslujejo.

4.4

EESO meni, da bi bilo treba na evropski ravni uskladiti kazensko obravnavo – opredelitve in kazni – vseh kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja, davčnimi goljufijami, korupcijo in financiranjem terorizma ter njihovih povezav. Komisija in Evropski bančni organ bi morala spodbujati tudi usklajevanje sankcij zaradi neizpolnjevanja obveznosti pooblaščenih subjektov.

4.5

Boj proti pranju denarja je zelo pomemben in biti mora učinkovit, energičen in odločen. Zato je bistveno, da so besedila in pojmi predlaganih ukrepov kar se da jasni. To bo tudi okrepilo potrebno pravno varnost vseh, ki morajo ta besedila izvajati, in zagotovilo enotno izvajanje po vsej Uniji.

4.6

Odbor je zadovoljen z naglo obravnavo teh predlogov in upa, da bodo sprejeti in začeli veljati čim prej. Vendar pa rezultati zato ne smejo biti slabši. Zato je treba predvideti realističen časovni razpored prenosa besedil in njihovega izvajanja v državah članicah ter jasne smernice.