2.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 34/66

Poročevalec:

Ulrich SAMM

1.1

EESO pozdravlja program Obzorje 2020 kot močan in uspešen program, ki združuje odličnost, skupno raziskovalno infrastrukturo, čezmejno sodelovanje ter sinergije med akademskim svetom, industrijo, MSP in raziskovalnimi ustanovami.

1.2

Program Obzorje 2020 je ključni politični instrument za izvajanje strategije Evropa 2020, njegov cilj pa je „s povečanjem inovacijske zmogljivosti držav članic in Unije prispevati k trajnostni evropski gospodarski rasti in konkurenčnosti, da bi se spoprijeli z večjimi izzivi, pred katerimi je evropska družba“.

1.3

EESO zato tako kot odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) poziva, naj se 2,2 milijarde EUR vrneta iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v program za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

1.4

EESO pozdravlja dejstvo, da imajo inovacije v programu Obzorje 2020 pomembno mesto, saj so ključne za gospodarsko rast. Novo uvedeni instrument za MSP je pozitiven zgled učinkovitega postopka prijave, izbire in spremljanja.

1.5

Financiranje temeljnih raziskav je izjemno uspešno. Zlasti so cenjena nepovratna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ki veljajo za nagrade na visoki ravni za posamezne raziskovalce in delujejo kot vseevropsko referenčno merilo.

1.6

EESO je zaskrbljen, ker so se sredstva za raziskave o družbenih izzivih znatno zmanjšala. Mnogi uspešni primeri vseevropskega sodelovanja na področju raziskav iz 6. in 7. okvirnega programa so se končali z Obzorjem 2020. Skupne raziskave bi morale ponovno postati nepogrešljiv del raziskovalne in inovacijske verige.

1.7

EESO poziva k natančni oceni, da bi našli razumno ravnovesje med tremi stebri financiranja, ki so odlična znanost (Excellent Science), vodilni položaj v industriji (Industrial Leadership) in družbeni izzivi (Societal Challenges). Pri oceni bi bilo treba upoštevati razlike med njimi v smislu učinka, potrebnega časa, učinkov finančnega vzvoda in zlasti njihove dodane vrednosti EU.

1.8

Evropska unija mora poskrbeti za dobro uravnoteženo podporo za celotno raziskovalno in inovacijsko verigo, od temeljnih raziskav do raziskav, namenjenih posameznim proizvodom.

1.9

EESO poudarja tudi, da morajo imeti družboslovje in humanistične vede ključno vlogo pri analizi in napovedovanju družbenega razvoja, do katerega pride zaradi sprememb delovnih in življenjskih pogojev, ki so posledica demografskih sprememb, globalizacije, podnebnih sprememb, novih tehnologij, digitalizacije in izobraževanja za nova visokokakovostna delovna mesta.

1.10

EESO z velikim zanimanjem spremlja delo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter priporočila, ki jih objavlja Računsko sodišče. Pričakuje se, da bo vmesna ocena vodila k precejšnjim izboljšavam dela EIT.

1.11

Novi evropski svet za inovacije (European Innovation Council, EIC), ki ga je predlagala Komisija in naj bi bil namenjen neposredno podjetnikom/inovatorjem, bi lahko postal krovno telo, ki povezuje instrumente financiranja inovacij in tako daje učinkovito možnost za odpravo inovacijske vrzeli.

1.12

EESO izrecno priporoča, naj se ob uvedbi novega instrumenta financiranja podrobno pregledajo ostali instrumenti, da bi zmanjšali njihovo število in jih čim bolj uskladili.

1.13

EESO želi poudariti, da sta financiranje mobilnosti in dostop do infrastrukture v tujini, poleg podpore raziskovalcem, glavna prednost evropskega raziskovalnega prostora, ki bi jo bilo treba bolj spodbujati.

1.14

EESO je izredno zaskrbljen zaradi velikih razlik med državami članicami pri nacionalnem financiranju raziskav in inovacij, ki so privedle tudi do velikih razlik v uspešnosti pri pridobivanju sredstev EU.

1.15

EESO priporoča, naj se pregledajo vsi instrumenti, da bi izvedli izboljšave, ki bi lahko pomagale odpraviti te neenakosti. Pri tem bodo pomembne skupne raziskave, ki bodo povezale več držav članic, pa tudi novi ukrepi za spodbujanje odličnosti (Spreading Excellence) in povečevanje udeležbe.

1.16

EESO poziva k povečanju nacionalnega financiranja raziskav in inovacij ter želi države članice opozoriti, da financiranje raziskav in inovacij s sredstvi EU ne more nadomestiti prizadevanj na nacionalni ravni.

1.17

EESO prav tako podpira sklepe Sveta z dne 27. maja 2016 in poudarja, da bi morali v okviru programa Obzorje 2020 zagotoviti, da se financiranje s posojili ne bo še bolj razširilo v škodo financiranja raziskav in inovacij z nepovratnimi sredstvi.

1.18

Doseči je treba primerno stopnjo uspešnosti, da ne bi zapravljali sredstev in povzročali nejevolje med najboljšimi udeleženci iz industrije in akademskega sveta. Na voljo so različni predlogi za protiukrepe, ki bi jih Komisija morala takoj začeti izvajati za preostalo obdobje trajanja programa Obzorje 2020.

1.19

Še vedno je treba nujno poenostaviti postopke v programu Obzorje 2020. Priznavamo, da so bila prizadevanja Komisije za poenostavitev vlog uspešna, vendar bi se lahko zdaj v fazi izvajanja projekta pojavila dodatna bremena. EESO priporoča, naj Komisija, kolikor je to mogoče, sprejme načelo, da je glavno merilo upoštevanje nacionalnih predpisov, če so ti skladni z dogovorjenimi standardi.

1.20

V vmesnem pregledu bi bilo treba analizirati, kako program Obzorje 2020 z vidika kakovosti prispeva k uresničevanju ciljev, zastavljenih v tem programu, namreč spodbujanju odlične znanosti, obvladovanju perečih družbenih izzivov in podpiranju vodilnega položaja v industriji za večjo gospodarsko in vključujočo rast, ki ustvarja prava delovna mesta v Evropi, in se ne preveč osredotočati na kvantitativne ukrepe, na primer štetje objav, patentov in donosnosti naložb, kot v oceni 7. okvirnega programa. EESO tudi priporoča, naj se v okviru strukturnih skladov in Evropskega sklada za strateške naložbe pripravijo združljivi kazalniki za naložbe v raziskave in inovacije.

2.1

Okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) se je začel izvajati leta 2014, da bi okrepili znanstveno odličnost, obvladali velike izzive, s katerimi se sooča družba v Evropi, in pospešili gospodarsko rast. Nasledil je 7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (2007–2013), vendar se po strukturi precej razlikuje od njega, saj zajema tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter dele nekdanjega okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP). V programu Obzorje 2020 imajo inovacije veliko pomembnejše mesto, kot so ga imele v predhodnem programu, kar je razvidno že iz nove strukture in imena.

2.2

EESO je v mnenju iz marca 2012 (1) podrobno analiziral predlog uredb o programu Obzorje 2020.

2.3

EESO pozdravlja program Obzorje 2020 kot močan in uspešen program, ki združuje odličnost, raziskovalno infrastrukturo in predvsem raziskovalce iz različnih držav članic EU, pridruženih držav in drugih delov sveta ter prinaša pomembne rezultate in sinergije med akademskim svetom, industrijo, MSP in raziskovalnimi ustanovami. Je največji program za financiranje raziskav in inovacij z javnimi sredstvi na svetu in daje jasen signal, da EU vlaga v svojo prihodnost.

2.4

Glavni trije stebri programa Obzorje 2020, ki zajemajo 90 % njegovega proračuna, so:

3.1

EESO priznava uspeh programa Obzorje 2020 in pozdravlja večjo osredotočenost na inovacije za rast gospodarstva, a želi kljub temu izpostaviti nekatere nevarnosti v raziskovalni in inovacijski verigi, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozile uspeh.

3.2

Evropska unija mora obravnavati celotno raziskovalno in inovacijsko verigo, od temeljnih raziskav do raziskav, namenjenih posameznim proizvodom. Samo dobro uravnotežena podpora v tej verigi bo zagotovila, da se pridobljeno znanje tudi uporabi in tako sčasoma prinese družbene in gospodarske koristi. EESO poziva k natančni oceni, da bi našli razumno ravnovesje med tremi stebri financiranja, torej odlično znanostjo, vodilnim položajem v industriji in družbenimi izzivi, pri tem pa upoštevali razlike med njimi v smislu učinka, potrebnega časa, učinkov finančnega vzvoda in zlasti njihove dodane vrednosti EU.

3.3

Temeljne raziskave v Evropi so izjemno uspešne. Financiranje od spodaj navzgor, ki se zagotavlja v okviru FET, MSCA in ERC, bi moralo vsekakor ostati na visoki ravni. Zlasti so cenjena nepovratna sredstva ERC, ki veljajo za nagrade na visoki ravni za posamezne raziskovalce in se uporabljajo kot vseevropsko referenčno merilo.

3.4

Prav tako je treba upoštevati, da se sodobne raziskave večinoma izvajajo v sodelovanju. Zato ne glede na to, kako pomembna je podpora posameznim raziskovalcem, obžalujemo dejstvo, da je bilo financiranje skupnih temeljnih raziskav v programu Obzorje 2020 znatno zmanjšano.

3.5

Financiranje ERC v glavnem ne zajema temeljnih raziskav, za katere je pred razvojem inovacije potrebno veliko časa in ki jih največkrat spodbudijo družbeni izzivi. Ta vrsta skupnih raziskav je bila v prejšnjih okvirnih programih zelo uspešna, v programu Obzorje 2020 pa se je njen pomen zelo zmanjšal. Financiranje družbenih izzivov se je zmanjšalo za 3,5 %, da bi financirali EFSI, skupne raziskave na nižjih ravneh tehnološke pripravljenosti (Technology Readiness Levels, TRL) od 1 do 5 pa so zaostale za tistimi na višjih. To je veliko univerz in raziskovalnih ustanov odvrnilo od raziskav na področju družbenih izzivov, zato se je sodelovanje med industrijo in akademskim svetom zmanjšalo, namesto da bi se povečalo. EESO poziva Komisijo, naj obravnava ta zaskrbljujoči trend. Bistvenega pomena je, da se financiranje na področju družbenih izzivov obnovi in da se raziskave na ravneh TRL 1–5 obsežneje vključijo v steber družbenih izzivov programa Obzorje 2020, da bi pokrili celotno raziskovalno in inovacijsko verigo. Pri tem je še vedno zelo pomembno tudi, da Komisija sodeluje z zainteresiranimi stranmi pri opredelitvi podrobnosti o tem, kako naj bi bili videti družbeni izzivi na ravni delovnega programa.

3.6

EESO pozdravlja dejstvo, da imajo inovacije v programu Obzorje 2020 pomembnejše mesto, saj so ključne za gospodarsko rast. Novo uvedeni instrument za MSP je pozitiven zgled učinkovitega postopka prijave, izbire in spremljanja. Uspeh tega instrumenta je razviden iz dejstva, da je bil prvotni cilj 20-odstotnega proračunskega deleža za MSP že presežen. Pri oceni bi bilo treba analizirati učinek in učinkovitost tega instrumenta glede na različne vrste MSP in razloge, zakaj se za sredstva potegujejo kot samostojno podjetje (kar naredi večina) ali kot konzorcij (nacionalni ali vseevropski). Analizirati je treba tudi, v kolikšni meri je zmanjšanje nacionalnega financiranja MSP povezano z vlogami za financiranje na ravni EU. Bistveno je, da bo MSP še naprej na voljo financiranje na regionalni in lokalni ravni in da se financiranje EU ne bo uporabljalo kot utemeljitev za zmanjšanje tega glavnega vira podpore na lokalni ravni.

3.7

Sodelovanje industrije je ključnega pomena za uspeh programa Obzorje 2020. Skupni znesek financiranja podjetij iz programa Obzorje 2020 je brez dvoma manj pomemben od zneska, ki ga podjetja porabijo za raziskave in inovacije. Glavne prednosti za industrijske partnerje so mrežno povezovanje in nove vezi z univerzami, raziskovalnimi ustanovami ter drugimi zainteresiranimi stranmi, npr. mesti. Projekti EU so pomembni za zagotavljanje kritične mase za razvoj novih standardov in za oskrbo industrije z novim strokovnim znanjem, novimi strankami in trgi ter novimi talenti. Ta ugoden učinek na konkurenčnost Evrope bi bilo treba še naprej spodbujati. Upoštevati je treba, da kazalnikov uspeha, kot je število novih delovnih mest, v programu Obzorje 2020 še ni mogoče uporabiti zaradi časa, potrebnega za inovacije in ustvarjanje delovnih mest.

3.8

EESO z velikim zanimanjem spremlja delo Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Evropa potrebuje tesne povezave med industrijo, raziskavami in izobraževanjem, kar je glavni namen EIT, ki pa se – glede na posebno poročilo Računskega sodišča iz aprila 2016 – sooča z nekaj pomembnimi izzivi. Čeprav so bili nekateri pred kratkim odpravljeni, pričakujemo, da bo delo EIT na podlagi vmesne ocene na splošno precej izboljšano.

3.9

Komisija je začela razpravo o področju uporabe in ustanovitvi evropskega sveta za inovacije (EIC), ki naj bi bil neposredno namenjen podjetnikom/inovatorjem in bi lahko postal hitrejši mehanizem za zadnje korake pri odpravi inovacijske vrzeli. Lahko bi se razvil v krovno telo, ki bi združevalo instrumente financiranja, pomembne za inovacije. Za to sta seveda potrebna skrbna sinhronizacija in usklajevanje z ostalimi instrumenti financiranja. EESO to pobudo pozdravlja in je pripravljen sodelovati pri razpravi, ko bodo predstavljeni konkretni predlogi.

3.10

Eden od glavnih izzivov programa Obzorje 2020 v prihajajočih letih bo razviti ves njegov potencial za podporo socialnih inovacij, kar je ključno za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. EESO opozarja, da imajo socialna podjetja zaradi svoje narave pri tem pomembno vlogo, ter poziva Evropsko komisijo in države članice, naj jim zagotovijo enak dostop do sredstev iz programa Obzorje 2020 kot drugim akterjem.

3.11

EESO poleg tega opozarja, da so družboslovje in humanistične vede v Evropi zelo pomembni. Zaradi staranja prebivalstva in demografskih sprememb se bo naša družba neizogibno spremenila, kar bo prineslo nove prednostne naloge na področju raziskav (2). Na poti do trajnostnega stanja jo čakajo globoke spremembe. Te spremembe bodo še pospešili drugačni okvirni pogoji, ki so posledica pojavov, kot so globalizacija, podnebne spremembe, dostop do energije in nastajajoče tehnologije, ki jih predvsem poganja digitalizacija. Izboljšanje sistemov izobraževanja bo ključnega pomena, če želimo biti pripravljeni na prihodnost, s pravim znanjem in spretnostmi za prihodnja visokokakovostna delovna mesta. Ocena posledic tega razvoja za našo družbo, vključno s problemi, do katerih lahko pride zaradi spremenjenih delovnih in življenjskih pogojev, bi morala biti prednostna naloga, družboslovje pa mora biti tukaj ključnega pomena.

4.1

Eden od ciljev okvirnega programa za raziskave in inovacije (Obzorje 2020) je dokončati evropski raziskovalni prostor (ERP). Program Obzorje 2020 velja tudi za politični instrument za izvajanje pobud strategije Evropa 2020 in Unije inovacij. Ključni elementi ERP so skupna evropska politika raziskovalnih infrastruktur, skupni raziskovalni projekti, čezmejna mobilnost raziskovalcev in usklajevanje glavnih raziskovalnih programov, ki jih spremlja težavni okvirni pogoj, da se morajo programi EU izvajati v okolju, v katerem večino javnih finančnih sredstev za raziskave in inovacije upravljajo države članice.

4.2

Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) je do zdaj služil kot uporaben usklajevalni instrument za opredeljevanje novih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa. Čeprav je vzpostavljanje obsežnih raziskovalnih infrastruktur odvisno predvsem od nacionalnega financiranja, je evropska raven pomembna za podporo konzorcijev in za zagotavljanje dostopa do infrastrukture za raziskovalce prek evropskih meja. EESO se strinja s pomisleki raziskovalnih skupnosti o nezadostnosti te podpore in poziva Komisijo, naj jo znatno poveča ter tako evropskim raziskovalcem zagotovi dostop do nacionalnih in evropskih infrastruktur, ki so glavna prednost ERP.

4.3

Na splošno je mobilnost znotraj ERP izjemno pomembna. Zato pozivamo, naj se programi financiranja, kot so ukrepi Marie Skłodowske-Curie, ohranijo na visoki ravni.

4.4

Pozdravljamo pobudo Open to the World (Odprti svetu), če bo znanstvena kakovost ostala ključno gonilo te dejavnosti. Natančno je treba preučiti prve znake, da upadanje udeležbe tretjih držav vpliva tudi na industrializirana gospodarstva, na primer ZDA, da bi lahko ugotovili vzroke tega zaskrbljujočega razvoja.

4.5

EESO želi poudariti, da bi morale biti skupne raziskave z najmanj tremi partnerji iz različnih držav članic še naprej osnova za evropsko financiranje raziskav. Različnim akterjem na področju inovacij in raziskav je treba omogočiti, da združijo moči in se spopadejo z izzivi, ki jih ena sama država ne more rešiti, ter ustvarijo sinergije v raziskovalnem prostoru EU. To je naloga, ki jo je treba opraviti na ravni EU in ki prinaša veliko dodano vrednost EU.

4.6

EESO je izredno zaskrbljen zaradi velikih razlik med državami članicami pri nacionalnem financiranju raziskav in inovacij, ki so privedle tudi do velikih razlik v uspešnosti pri pridobivanju sredstev EU. Z veliko zaskrbljenostjo opažamo, da se te razlike pravzaprav povečujejo. Predvsem države EU-13 so se precej neuspešno potegovale za sredstva iz programa Obzorje 2020. Razlike v nacionalnem financiranju raziskav in inovacij so ogromne; vzrok niso le razlike v BNP v EU. Močnejše države članice tudi relativno veliko več potrošijo za raziskave in inovacije kot šibkejše države članice.

4.7

Jasno je, da lahko neuspeh pri doseganju cilja 3 % BNP za raziskave in inovacije (Lizbona, 2007) pripišemo predvsem pomanjkanju nacionalnega financiranja raziskav in inovacij. Program Obzorje 2020 le malo prispeva k temu. EESO poziva k povečanju nacionalnega financiranja raziskav ter želi države članice opozoriti, da financiranje raziskav s sredstvi EU ne more nadomestiti prizadevanj na nacionalni ravni. To je tudi ključno v boju proti begu možganov v nekaterih državah članicah.

4.8

Analizirati je treba vse večje razlike med državami članicami, da bi našli vzroke zanje. EESO pozdravlja nove ukrepe za spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe (Spreading Excellence and Widening Participation), ki lahko pomagajo odpraviti razlike. Drugi ukrepi, o katerih je treba razmisliti, so svetovalne storitve za strukture za podporo prosilcem ali določitev, da je sodelovanje držav EU-13 prednostno merilo pri obravnavi enako dobrih projektov, pod pogojem, da prosilci, ki se potegujejo za sredstva, izpolnjujejo ista merila odličnosti. Predvsem predlagamo okrepitev instrumenta financiranja, ki se že uporablja – namreč za skupne raziskave – saj ta povezuje raziskovalne skupnosti in tako pomaga odpravljati razlike.

4.9

EESO podpira dejavnosti na področju odprte znanosti (Open Science) (3). Pri odprtem dostopu (Open Access) do objav je prišlo do napredka, kljub temu pa ostajajo resne težave z nekaterimi založniki. To oviro bi lahko premagali z usklajenimi prizadevanji EU. Razvoj odprtih podatkov (Open Data) je treba pozdraviti, toda za opredelitev podrobnosti je še vedno potreben postopek od spodaj navzgor znotraj raziskovalnih skupnosti.

4.10

Evropski oblak za znanost (European science cloud) bi lahko, kot predlaga Komisija, evropskim raziskovalcem ponudil virtualno okolje za shranjevanje, delitev in ponovno uporabo podatkov med disciplinami in prek meja. EESO podpira to pobudo (4), saj verjame, da bi lahko predstavljala pomemben element odprtih podatkov. Komisijo pozivamo, naj temeljito preuči čezmejne sisteme v oblaku v posameznih znanstvenih skupnostih, ki že obstajajo in dobro delujejo, kot tudi nacionalne dejavnosti z istim ciljem.

5.1

EESO pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da bi dodatno poenostavila program Obzorje 2020. Manj birokracije, enostavnejša pravila in večja pravna varnost bodo pritegnili zlasti manjše akterje.

5.2

Novo uvedeni instrument za MSP je pozitiven zgled učinkovitega postopka prijave, izbire in spremljanja. Podjetja imajo zelo pozitivno mnenje o ukrepih, kot sta kratek rok za odobritev vlog za posojilo in financiranje idej, ki prihajajo od spodaj navzgor. Te ukrepe je treba uporabiti kot primere dobre prakse za druge instrumente programa Obzorje 2020.

5.3

Pri poenostavitvi pravil in orodij je bilo doseženo veliko (zelo je bil na primer izboljšan portal za udeležence), toda pomembna vprašanja še vedno ostajajo odprta in jih je treba rešiti, saj je zaradi njih program manj privlačen. Tako je notranje izdajanje računov, kot poteka v večini podjetij in akademskih ustanov, postalo skoraj nemogoče, strožje določbe v zvezi s polno zmogljivostjo uporabljenih infrastruktur pa so stvari še dodatno zapletle. Nepripravljenost Komisije, da bi povrnila dejanske stroške plač posameznikov namesto vrednosti zadnjega proračunskega leta, se je nekoliko zmanjšala, vendar še vedno predstavlja dodatno upravno breme. Uredbe, ki veljajo za Obzorje 2020, pogosto še vedno zahtevajo vzporedno knjigovodstvo. Ker udeleženci za upoštevanje teh vidikov programa Obzorje 2020 še vedno potrebujejo obsežno strokovno znanje na področju uprave, je udeležba za MSP še posebno obremenjujoča, odvrača pa tudi mednarodne partnerje.

5.4

EESO zato spodbuja Komisijo, naj ta program še poenostavi in spoštuje pravila za sodelovanje v njem, ki predvidevajo „širše priznavanje običajnih računovodskih metod upravičencev“. Prav tako predlaga, naj bo razmislek o prihodnjih okvirnih programih posvečen nadaljnjemu napredku v tej smeri, tako da bi sprejeli običajna računovodska načela udeležencev, kadar je to mogoče, pri čemer bi izhajali iz načela, da je glavno merilo upoštevanje nacionalnih pravil, če so ta skladna z dogovorjenimi standardi. Ti standardi se lahko razvijajo in testirajo v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem.

5.5

V zvezi z naslednjim okvirnim programom EESO prav tako izrecno odsvetuje uvajanje še več instrumentov in Komisijo spodbuja, naj namesto tega dejansko zmanjša število instrumentov in izkoristi oceno skupnih tehnoloških pobud za to, da jih omeji na najučinkovitejše.

5.6

EESO tako kot odbor Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) poziva, naj se 2,2 milijarde EUR vrneta iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, da bi izravnali precejšnji negativni učinek zmanjšanja sredstev. V okviru EFSI se vlaga v projekte, ki jih ni mogoče obravnavati kot nadomestek projektov, ki se ne morejo več izvajati v okviru programa Obzorje 2020; večina teh projektov se namreč ne ukvarja z raziskovalnimi vidiki, pač pa z izvajanjem obstoječih tehnologij. To ima zagotovo svoje prednosti, ne sme pa zmanjšati vira inovativnih novih tehnologij za konkurenčnost Evrope, ki ga lahko zagotovi program Obzorje 2020.

5.7

V programu Obzorje 2020 klasično sofinanciranje za projekte, pri katerem Komisija podeli sredstva posameznim projektom in tako prispeva k skupnim stroškom, vse bolj zaostaja za finančnimi instrumenti. Financiranje raziskav s posojili pa je tako za industrijo kot za akademski svet uporabno le na samem koncu inovacijske verige, ne pa na področju prebojnih inovacij. Poleg tega ti instrumenti mnogih pomembnih akterjev ne zajemajo, saj javne raziskovalne ustanove v veliko državah članicah ne smejo najemati posojil. EESO torej poziva, naj tako program Obzorje 2020 kot njegovi nasledniki ostanejo osredotočeni predvsem na sofinanciranje.

5.8

Zato podpira sklepe Sveta z dne 27. maja 2016 in poudarja, da bi morali v okviru programa Obzorje 2020 zagotoviti, da se financiranje s posojili ne bo še bolj razširilo v škodo financiranja raziskav in inovacij z nepovratnimi sredstvi. Evropska industrija potrebuje dostop do prelomnih novih tehnologij, ki nastajajo z visoko tveganimi projekti in jih ni mogoče iznajti tako, da se najame posojilo.

5.9

Stopnja uspešnosti v prvih letih programa Obzorje 2020 je bila v nekaterih primerih samo 3-odstotna. Na splošno se je stopnja uspešnosti z 1: 5 v 7. okvirnem programu zmanjšala na 1: 8 v programu Obzorje 2020. Doseči je treba primerno stopnjo uspešnosti, da ne bi zapravljali sredstev in povzročali nejevolje med najboljšimi udeleženci iz industrije in akademskega sveta. Če je stopnja uspešnosti veliko nižja, so lahko stroški, povezani z vlaganjem prošenj, celo višji kot dodeljeno financiranje. Na voljo so različni predlogi za protiukrepe (natančneje opredeljen učinek, dvostopenjski postopki, poklicni svetovalci, upoštevanje najboljše prakse), ki bi jih Komisija morala takoj začeti izvajati za preostalo obdobje trajanja programa Obzorje 2020.

5.10

Pečat odličnosti (Seal of Excellence) za odlične prijave, ki niso prejele sredstev, bi lahko bil dober zlasti za MSP, ki upajo, da bodo prejela sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Pojasniti pa je treba še vprašanje, ali bi lahko pravila o državni pomoči v teh primerih povzročala težave.

5.11

EESO priporoča, naj se pri vmesnem pregledu analizira, kako program Obzorje 2020 z vidika kakovosti prispeva k uresničevanju ciljev, zastavljenih v tem programu, namreč spodbujanju odlične znanosti, obvladovanju perečih družbenih izzivov in podpiranju vodilnega položaja v industriji za večjo gospodarsko in vključujočo rast, ki ustvarja prava delovna mesta v Evropi, in se ne preveč osredotočati na kvantitativne ukrepe, na primer štetje objav, patentov in donosnosti naložb, kot v oceni 7. okvirnega programa. Priporoča tudi, da se v okviru strukturnih skladov in Evropskega sklada za strateške naložbe pripravijo združljivi kazalniki za naložbe v raziskave in inovacije.