18.1.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 17/40

1.

ugotavlja, da so demografske spremembe med najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija. Med dejavniki teh sprememb so staranje prebivalstva, zmanjševanje števila mladih in nizka stopnja rodnosti. Zaradi teh dejavnikov je demografska rast v veliki meri odvisna od migracijskih gibanj, ki se po različnih območjih EU močno razlikujejo. Tako na območjih, ki se soočajo z odseljevanjem, in na večjih mestnih območjih, kamor se prebivalstvo odseljuje, zaradi neravnovesij prihaja do različnih izzivov;

2.

vendar meni, da prispevek migracij pomeni zgolj kratkoročno rešitev in ne zadošča za reševanje problema upadanja rodnosti. Četudi migracije takoj prispevajo dodatno delovno silo, se z njimi povečuje tudi delež odraslega prebivalstva na ozemlju Evrope, kar ne rešuje problema upadanja rojstev in vsesplošnega staranja prebivalstva;

3.

opozarja, da je rast prebivalstva v Evropi od leta 2000 zelo skromna v primerjavi s prejšnjimi 50 leti: znaša približno 0,5 % letno. Leta 2014 se je v dvanajstih državah članicah prebivalstvo zmanjšalo, v šestnajstih pa povečalo. Precejšnje razlike so med vzhodnim in zahodnim delom Evrope ter v manjši meri tudi med severnim in južnim delom. Regionalne razlike so pogoste celo znotraj posameznih držav. V večini evropskih držav je v splošnem rast večja v mestnih območjih kot na podeželju. Oddaljena podeželska območja se po vsej celini soočajo z demografskimi izzivi. Zaradi nedavne gospodarske krize so se razlike v trendih na evropski in državni ravni še povečale, hkrati pa so se povečali izzivi, ki jih prinaša upad prebivalstva na regionalni ravni;

4.

poudarja, da je treba upoštevati napovedi za leto 2060 iz poročila o staranju za leto 2015 (2015 Ageing Report). Zaradi dinamike rodnosti, pričakovane življenjske dobe in migracij je pričakovati velike spremembe v starostni strukturi prebivalstva EU. Razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci, ki sedaj znaša 4 proti 1, se bo zmanjšalo na približno 2 proti 1. Leta 2060 prebivalstvo v Evropi ne bo le starejše, temveč tudi izrazito neenakomerno porazdeljeno. Glede na napovedi je pričakovati precejšnje razlike med in znotraj držav članic, saj naj bi v približno polovici držav prebivalstvo upadlo, v drugi polovici pa naraslo;

5.

opozarja, da imajo demografske spremembe zelo velike gospodarske, socialne, proračunske in ekološke posledice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. To ogroža vzdržnost pokojninskih in zdravstvenih sistemov, pogojuje razvoj socialne države, zlasti zaradi obremenitve zdravstvenih sistemov in socialnih služb za oskrbo starejših ter odvisnih oseb, ter vpliva na razvoj različnih ozemelj EU in ohranitev tradicionalnih ekosistemov in infrastrukture. Odbor opozarja na nevarnost odseljevanja z nekaterih območij EU. Oddaljene regije, na primer, se zaradi omejitev na področju mobilnosti soočajo s posebnimi geografskimi in demografskimi izzivi. Čeprav bodo te spremembe nekatera območja ali regije glede na njihove značilnosti prizadele kasneje ali v manjšem obsegu, ni dvoma, da bo posledice občutiti v vsej EU;

6.

poudarja, da je treba v okviru svetovnih demografskih sprememb tem dejavnikom posvečati pozornost. Pri tem zelo pozitivno ocenjuje delo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pri pridobivanju primerjalnih podatkov o prebivalstvu na lokalni in regionalni ravni, kar pomaga pri razumevanju okvira demografskih izzivov zunaj njihove evropske razsežnosti. Ustrezna orodja za razumevanje demografskih izzivov in zbiranje podatkov o demografskih spremembah bi lahko bili demografski zemljevidi na ravni EU, kar zajema digitalna orodja za rudarjenje podatkov in določanje demografskih kazalnikov prek geografskega informacijskega sistema;

7.

ugotavlja, da se evropske regije in mesta z demografskimi izzivi spoprijemajo na različne načine:

8.

spodbuja evropska mesta in regije, naj se še naprej posvečajo tem problemom, poleg tega pa naj izkoristijo priložnosti, ki se za podjetja in akterje, ki snujejo in ponujajo inovativne produkte in storitve za starejše, odpirajo z demografskimi spremembami, na primer tiste, ki so povezane z „gospodarstvom starejših“, saj se zlasti v regijah, ki so najbolj prizadete zaradi demografskih sprememb, najbolj izkorišča ta možnost. Izzivi so tudi priložnost za krepitev naložb v človeški kapital, boljšo uporabo lokalnih virov, vzpostavitev učinkovitejših in uspešnejših javnih služb in določitev novih predlogov za izboljšanje kakovosti življenja vseh državljanov. Cilj je izboljšanje kakovosti življenja in vseh treh razsežnosti dobrega počutja fizične, psihične in socialne. Priložnosti, povezane z demografskimi spremembami, so tudi priložnosti za zaposlitev, povezane s storitvami za starejše (fizične, digitalne storitve, zdrav življenjski slog, itd.);

9.

poudarja, kako pomembno je, da se lahko strukture storitev, potrebnih v regijah z upadajočim številom prebivalstva, prilagodi tako, da imajo tisti, ki ostanejo v teh regijah, in to so pogosto starejši, dostop do storitev skladno z njihovimi osnovnimi pravicami. To pomeni, da se bodo oblike zagotavljanja storitev razvijale na podlagi vertikalnega sodelovanja in pobud med različnimi ravnmi, tako da bodo na lokalni in regionalni ravni na voljo viri, ki so potrebni za prilagajanje demografskim spremembam;

10.

se zavezuje, da bo še naprej podpiral pobudo Evropska konvencija o demografskih spremembah platforme AGE Evropa v tesnem sodelovanju z WHO-Europe, ki temelji na projektu AFE-Innovnet, platformi lokalnih in regionalnih oblasti za spodbujanje okolij, prilagojenih starejšim, na področjih, kot so zdravstvo, socialne storitve, stanovanja, informacijske in komunikacijske tehnologije in urbanizem ter mobilnost;

11.

poudarja pomen evropskih občin in regij kot najpomembnejših akterjev pri izvajanju evropskih politik na področju obvladovanja demografskih izzivov, zlasti pri oblikovanju pobud za spodbujanje raznolikosti in medkulturnosti. Prav tako si je treba prizadevati za oblikovanje regionalnih in lokalnih strategij, da bi podprli povezovanje med centri za raziskave in razvoj, podjetji ter centralnimi in lokalnimi javnimi organi, promovirali podjetniške inkubatorje, spodbujali podeželski turizem itd., s ciljem ustvarjati delovna mesta in povečati njihovo privlačnost za delovno sposobno prebivalstvo;

12.

poudarja pomen horizontalnega sodelovanja v zvezi z demografskimi spremembami. Programi za teritorialno sodelovanje so bili večkrat usmerjeni k temu cilju, zlasti v spoprijemanje s staranjem, upadanjem števila prebivalcev na podeželskih območjih ali v manjši meri v vidike, povezane s stopnjo rodnosti ali enakostjo spolov, v povezavi z demografskimi spremembami. OR pozdravlja okvire za razmislek in izmenjavo dobrih praks, kot je Evropsko omrežje regij z demografskimi izzivi (DCRN), ki je omogočilo ustrezno podlago za oblikovanje skupnih pobud in odgovorov;

13.

meni, da so demografske spremembe v Evropi tako obsežne, da se z njimi ne bo mogoče spopasti brez močnih pobud za vertikalno sodelovanje, ki bi z ukrepi, zasnovanimi na državni in naddržavni ravni, okrepile dejavnosti, ki se spodbujajo na regionalni in lokalni ravni;

14.

ugotavlja, da je sedanji odziv EU na demografske spremembe omejen in pomanjkljivo razvit. Omejen je zato, ker je osredotočen skoraj izključno na staranje, drugi vidiki, kot so nizka stopnja rodnosti, upad prebivalstva zaradi socialno-ekonomskih razlogov in vprašanja v zvezi s prometom in mobilnostjo ter izseljevanjem, pa niso dovolj upoštevani. Pomanjkljivo razvit pa je zato, ker veliko politik, ki bi lahko pomagale pri spopadanju z demografskimi izzivi, ne vključuje posebnih pristopov za ta namen;

15.

opozarja, da so politike za raziskave in inovacije spodbudile večje število pobud za obvladovanje demografskih izzivov, ki so bile večinoma osredotočene na staranje. Z vodilno pobudo Unija inovacij v okviru strategije Evropa 2020 je nastala pobuda Evropsko partnerstvo za inovacije, katere cilj je aktivno in zdravo staranje. Program Obzorje 2020 v tretjem stebru obravnava družbene izzive, povezane z demografskimi spremembami. Med drugimi primeri so še pobuda za skupno načrtovanje Daljše in boljše življenje (More Years Better Lives), skupnost znanja in inovacij za dejavno in zdravo staranje ter program Sosedska pomoč za samostojno življenje (Ambient Assisted Living);

16.

poudarja, da skupna kmetijska politika (SKP) v drugem stebru, namenjenem razvoju podeželja, prispeva k spoprijemanju z demografskimi izzivi. V programskem obdobju 2014–2020 so prizadevanja usmerjena v spodbujanje razvoja storitev in infrastrukture, ki prispevajo k socialnemu vključevanju, in v preobračanje trenda gospodarskega in socialnega slabšanja ter izseljevanja iz podeželskih območij. Staranje prebivalstva na podeželju je zelo zaskrbljujoče, zato SKP spodbuja zamenjavo generacij in zaposlovanje žensk;

17.

opozarja, da bi kohezijska politika morala imeti večjo vlogo pri soočanju z demografskimi izzivi v skladu z izrecnim pooblastilom iz člena 174 PDEU. Ta člen določa, da se „posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoškim, čezmejnim in gorskim regijam“. Člen 175 PDEU pa določa, da je cilje, navedene v predhodnem členu, treba upoštevati pri oblikovanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije; da je treba uresničevanje teh ciljev podpreti s sredstvi iz strukturnih skladov, EIB in drugih finančnih instrumentov, lahko pa da bodo potrebni še drugi posebni ukrepi. Kljub temu se te določbe doslej niso dovolj izvajale, saj ob neugodnih demografskih razmerah niso bili sprejeti pozitivni ukrepi;

18.

obžaluje, da več evropskih politik, ki bi lahko prispevale k spoprijemanju z demografskimi izzivi, ne vključuje posebnih ukrepov za pomoč območjem, ki se soočajo s temi izzivi. To velja za politike na področju prometa, informacijske družbe, zaposlovanja, socialne politike, okolja in podnebja, podjetništva itd.;

19.

pogreša večji poudarek na demografskih težavah v okviru evropskega semestra, ki do sedaj upošteva le posledice, ki ga ima staranje za vzdržnost proračunov držav članic. Pogreša zlasti večjo lokalno in regionalno podporo pri pripravi ocen in oblikovanju priporočil za države članice;

20.

meni, da mora biti odziv EU na demografske spremembe širok, usklajen in vključujoč, saj gre za medsektorsko vprašanje. Potrebna je evropska strategija o demografskih izzivih, s katero bi dosegli večjo podporo vseh evropskih politik: na področju kohezije, inovacij, prometa, zdravja, socialne politike in zaposlovanja, IKT, razvoja podeželja, izseljevanja itd. Ta strategija bi morala imeti trdno podlago v skupnih vrednotah EU, enaki obravnavi in človekovih pravicah. Strateški pristop bi moral zajemati tudi analizo stroškov ter napovedi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

21.

želi spomniti, da Evropski parlament v resoluciji z dne 9. septembra 2015 o poročilu o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 (1) poziva Komisijo, naj „sprejme strategijo EU za demografske spremembe, da bi uskladila ukrepanje EU na različnih področjih in tako ustvarila sinergijo ter povečala njen pozitiven učinek na evropske državljane, gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi zaščitila človekove pravice starejših v vseh politikah EU“;

22.

ocenjuje, da bi bilo v tej strategiji treba nameniti prednost podpori in ustvarjanju ugodnih življenjskih razmer, ki bi na vsem ozemlju pomagale mlajšim prebivalcem in jih zadržale, da se tako spodbuja vračanje odseljenih, z zagotavljanjem kakovostnih javnih storitev za vse državljane pa krepi uravnotežena rast gosto poseljenih območij in območij, s katerih se prebivalstvo izseljuje, ter regij z zelo razpršeno poseljenostjo. Poleg tega bi bilo treba spodbuditi politike, naklonjene družini, zlasti z instrumenti, ki prispevajo k zvišanju rodnosti, vključiti bi bilo treba vidik spola, spodbujati samostojno življenje starejših, povečati pričakovano zdravo življenjsko dobo in zmanjšati odvisnost; se boriti proti socialni izključenosti, s katero se soočajo nekateri sloji prebivalstva, ter spodbujati nova prizadevanja za okrepljeno priznavanje neplačanih gospodinjskih opravil ter za izvajanje politik na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja;

23.

meni, da bi prihodnja evropska strategija morala pritegniti in vključiti celotno družbo ter upoštevati tudi vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti demografskim spremembam, spodbujati izmenjave najboljših praks med njimi in podpreti pristope, usmerjene v preprečevanje in zgodnje posredovanje;

24.

se zavezuje, da bo poudarjal, kako pomemben je odziv na demografske izzive na evropski ravni s pomočjo sistema ESPAS, platforme za politično presojo med različnimi institucijami in organi EU. Platforma bi lahko izkoristila izkušnje mnogih omrežij na ravni EU, ki obravnavajo vprašanje zdravega staranja, kot so projektna skupina SZO za zdravo staranje, mreža Starosti prijazna mesta, evropska konvencija o demografskih spremembah, AFE-Innovnet in platforma AGE Evropa;

25.

poudarja, da bi morale vse politike in ukrepi EU upoštevati demografske izzive in predvideti mehanizme za odzivanje nanje. EU bi si morala prizadevati za vključevanje demografskih vprašanj v vsa področja politike. EU bi morala navedeno upoštevati tudi pri oblikovanju prihodnjih večletnih finančnih okvirov, v svoj proračun vključiti postavke za lažje izvajanje teh politik in ukrepov ter določiti prednostne mehanizme za regije, ki se soočajo s hudimi posledicami demografskih sprememb. Pri tem je treba upoštevati klasifikacijo teritorialnih enot NUTS 3;

26.

poudarja, da demografske spremembe vplivajo na mobilnost v demografsko prikrajšanih regijah, zlasti na podeželskih območjih v bližini velikih mest, v katera se preseljuje prebivalstvo, in ponovno poziva k pripravi zelene knjige na to temo (2);

27.

meni, da EU mora podpreti politike priseljevanja v državah članicah, ki temeljijo zlasti na zaposlitvi in ki lahko ublažijo prej omenjene negativne demografske trende, in opozarja na potrebo po dolgoročni viziji glede vključevanja priseljencev, s čimer bi prispevali k razvoju medkulturne družbe, ki spoštuje temeljne evropske vrednote. Pri tem se poudarja pomembna vloga lokalnih in regionalnih oblasti, ki morajo biti v celoti pripravljene na uspešno izvajanje politik vključevanja na terenu, tudi v majhnih podeželskih občinah;

28.

opozarja, da se bodo lokalne oblasti zaradi staranja prebivalstva in večstranskih pritiskov na javne finance morale pripraviti na staranje delovne sile, predvideti upokojitev velikega števila prebivalcev v prihodnjih letih ter pritegniti zadostno število mladih, usposobljenih strokovnjakov. Na vseh ravneh upravljanja je treba posvetiti več pozornosti zaposlovanju in zadrževanju mlajših in izseljencev, ki se vrnejo, ter starejših;

29.

meni, da je treba kohezijsko politiko odločno usmeriti v reševanje demografskih izzivov. Ta vidik je treba poudariti v razpravah o prihodnosti te politike po letu 2020, kar mora vplivati na njen obseg in pristop ter njene prihodnje izvedbene mehanizme, tako da bi pomagala izkoristiti prednosti posameznega ozemlja in odpraviti ovire za njihov uravnotežen razvoj, med drugim demografske. Obžaluje, da ta vidik do sedaj ni bil dovolj obravnavan, čeprav je bila teritorialna razsežnost vključena v to politiko z Lizbonsko pogodbo;

30.

meni, da morajo stanovanjske storitve in storitve načrtovanja, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti, upoštevati tudi stanovanjske potrebe starejših in v mejah možnosti spoštovati njihovo željo, da ostanejo v bližini in imajo vlogo pri spreminjanju ali prilagajanju obstoječe nastanitve, s spodbujanjem razvoja vključujočega modela v gradnji ali tudi z gradnjo socialnih stanovanj, kadar to omogočajo razpoložljiva sredstva;

31.

poziva evropske institucije k natančni opredelitvi pojma „hudo in stalno prizadete“ [regije] „zaradi neugodnih demografskih razmer“ iz člena 174 PDEU. EU prav tako poziva, naj v ta namen zagotovi statistične kazalnike na ustrezni ravni;

32.

opozarja, da Odbor regij v svojem mnenju „Kazalniki teritorialnega razvoja – več kot le BDP“ (3) izpostavlja, da BDP ni dovolj natančen za merjenje sposobnosti odzivanja družbe na izzive, s katerimi se sooča, kot so med drugim demografske spremembe, in poziva k določitvi kazalnikov na mednarodni, državni, lokalni in regionalni ravni, ki bi napredek merili bolje kot BDP. Če bo sklenjeno, da se poleg BDP upoštevajo še drugi kazalniki, bi bilo torej smotrno proučiti uvedbo kazalnikov, s katerimi bi lahko ocenili demografsko stanje neke države, regije ali določenega ozemlja;

33.

poziva tudi, naj kohezijska politika predvidi posebne instrumente za območja, v katerih so demografski izzivi največji, kot sta večji vpliv demografskih meril pri metodi dodeljevanja sredstev ali večja prožnost pri izbiri tematskih ciljev ali stopnjah sofinanciranja. V tem smislu ponovno poudarja, kar je navedel v svojem mnenju o demografski prihodnosti Evrope, da je pomoč regijam, ki se soočajo z največ težavami, „možnost za oblikovanje ustreznih instrumentov za reševanje demografskih sprememb za celo Evropo“ (4);

34.

poudarja, da lahko Evropski sklad za regionalni razvoj pomaga območjem z visokimi stopnjami staranja, podeželskega življenja in izseljevanja prebivalstva, da med drugim izboljšajo svojo prometno, telekomunikacijsko in turistično infrastrukturo, zmanjšajo digitalni razkorak in nudijo boljše javne storitve ter si prizadevajo za prilagajanje stanovanj in nastanitvenih zmogljivosti za starejše;

35.

meni, da ima lahko Evropski socialni sklad pomembno vlogo pri usposabljanju mladih, zaviranju njihovega izseljevanja in lažjemu vračanju v kraj izvora. Prispeva lahko tudi k spodbujanju zaposljivosti žensk, izboljšanju ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem in preprečevanju socialne izključenosti starejših;

36.

meni, da je treba pri vprašanjih, povezanih z demografskimi spremembami, nujno spodbujati sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi akterji. Zato predlaga, naj evropski program za teritorialno sodelovanje na čezmejni ter nadnacionalni in medregijski ravni zajema možnost ustanovitve konzorcijev za skupno oblikovanje rešitev za demografske izzive;

37.

poudarja, da demografsko manj aktivna območja in območja, ki so hudo demografsko in naravno prikrajšana, ne smejo ostati izolirana z vidika prometne politike, da se prepreči še večja izključenost teh območij, ki so pogosto podeželska, obrobna, gorska in oddaljena;

38.

ugotavlja, da je v mnenju Odbora regij o mobilnosti v geografsko in demografsko prikrajšanih regijah (5) navedeno, da prikrajšane regije opravljajo ključne naloge za uravnotežen razvoj EU, in sicer zlasti z dostopom do surovin, kmetijstvom, ribištvom, varstvom okolja, turizmom, čezmejnimi odnosi in možnostmi za preživljanje prostega časa. Zato bi moralo biti izboljšanje prometnih povezav ne samo za potniški, temveč tudi za tovorni promet, tako znotraj teh regij kot tudi s preostalo EU bistveni element kohezijske politike EU in tudi politik mobilnosti EU. Spodbujanje večje gospodarske rasti v prikrajšanih regijah bi pripomoglo k dejanskemu delovanju notranjega trga in teritorialne kohezije Unije kot celote;

39.

izpostavlja, da imajo lahko pri izboljšanju življenjskih razmer na območjih, ki se soočajo z največjimi demografskimi izzivi, informacijske in komunikacijske tehnologije ter inteligentna okolja izredno pomembno vlogo. V zvezi s tem poziva EU, naj upošteva digitalni razkorak, ki povzroča težave na številnih od teh območij;

40.

poziva evropske institucije, naj v okviru okoljskih politik in boja proti podnebnim spremembam prepoznajo izredno pomembno vlogo, ki jo imajo mnoga podeželska in redko poseljena območja ter območja z zelo razpršeno poseljenostjo pri ohranjanju podeželja, biotske raznovrstnosti in pokrajin;

41.

spodbuja, naj SKP še naprej zajema ukrepe za lajšanje zamenjave generacij na podeželju, spodbujanje zaposlovanja žensk in podpiranje gospodarske diverzifikacije; poudarja potrebo po izboljšanju metodologije Leader, s tem da se v večji meri vključijo akterji s podeželja ter da se pripravijo in v praksi izvajajo integrirane strategije razvoja;

42.

poziva, naj se v okviru pobude za boljše pravno urejanje v analizo učinka pred kakršnokoli evropsko zakonodajno pobudo vključi njen morebitni demografski vpliv;

43.

meni, da je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) potencialno lahko pomembno orodje za spodbujanje naložb na prednostnih področjih EU, kot so energija, promet, intermodalna logistika, turizem, kultura, informacijska in komunikacijska tehnologija, raziskave in inovacije, mala in srednja podjetja, izobraževanje, zdravstvo, okoljska učinkovitost in socialna infrastruktura ter socialno in solidarnostno gospodarstvo, kot je navedeno v členu 9 uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe (6). Zaželeno je, da bi ta sklad koristil tudi ozemljem z manjšo demografsko dinamiko, da se tako preprečijo regionalne razlike;

44.

priporoča, naj se v strategiji Evropa 2020 nameni več pozornosti demografskim izzivom na regionalni in lokalni ravni, tako da se vanju vključi vodilna pobuda o demografskih vprašanjih. Zavezuje se, da bo v platformo za spremljanje te strategije vključil posebno omembo reševanja demografskih vprašanj;

45.

poudarja, da mora obstajati povezava med demografskimi spremembami in evropskim semestrom, ter opozarja na potrebo po teritorialni razsežnosti evropskega semestra. Pri ukrepih za reševanje demografskih izzivov, sprejetih v okviru evropskega semestra, bi morale biti lokalne in regionalne skupnosti pomembni akterji, upoštevati pa bi jih bilo treba tudi v priporočilih za države članice o spopadanju s temi izzivi;

46.

meni, da je staranje prebivalstva nedvomno izziv, hkrati pa tudi dosežek, saj vse vrste napredka, ki jih je dosegla evropska družba, pomenijo priložnost za kohezijo, zaposlovanje in razvoj;

47.

zaključuje, da je treba, medtem ko se EU približuje opisanemu scenariju, vse ravni še naprej ozaveščati o pomembnosti demografskih izzivov in na podlagi obstoječih instrumentov napraviti korake v pravo smer.