EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62016TN0720

Zadeva T-720/16: Tožba, vložena 10. oktobra 2016 – ARFEA/Komisija

OJ C 441, 28.11.2016, p. 32–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

28.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 441/32


Tožba, vložena 10. oktobra 2016 – ARFEA/Komisija

(Zadeva T-720/16)

(2016/C 441/39)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Aziende riunite filovie ed autolinee Srl (ARFEA) (Alessandria, Italija) (zastopnika: M. Chiti, V. Angiolini, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi za ničen sklep Evropske komisije z dne 10. junija 2016 o državni pomoči SA.38132 (2015/c) (ex 2014/NN) – dodatno nadomestilo za obveznosti javne službe v korist družbe ARFEA in po potrebi drugih, s tem povezanih aktov in/ali predpostavk, ki se izpodbijajo;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijanim sklepom je bila državna pomoč, ki so jo italijanski organi dodelili tožeči stranki, zasebni družbi, ki storitev lokalnega javnega prevoza opravlja na podlagi koncesije, in storitev zasebnega prevoza kot podjetniško dejavnost, kot nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe, razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in je bila naložena njena povrnitev.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 108(3) PDEU.

V zvezi s tem navaja, da ukrep, ki ga izpodbija Komisija, ni državna pomoč. Nikakor ne gre za „novo“ pomoč, na katero se nanaša navedena določba.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 107 PDEU.

V zvezi s tem navaja, da je izpodbijani ukrep nadomestilo za obveznosti javne službe, naložene družbi ARFEA na podlagi pravnomočnih sodb italijanskih sodišč, in ne „državna pomoč“ v smislu navedene določbe PDEU.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel o uporabi prava Evropske unije, splošnih načel neretroaktivne uporabe predpisov in pravne varnosti ter načel, ki jih je določilo Sodišče.

V zvezi s tem tožeča družba izpodbija uporabo Uredbe št. 1370/2007 v obravnavani zadevi, kot je ta določena v izpodbijanem sklepu. Za obravnavano zadevo, katere dejstva segajo v leti 1997–1998, se uporablja druga uredba Skupnosti, in sicer Uredba št. 1191/1969.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel o zastaranju pravic.

V zvezi s tem trdi, da sklep o povrnitvi zadevnega ukrepa izpodbija 18 let po nastalih dejstvih.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnih načel, ki so bila v sodni praksi Sodišča določena za opredelitev državnih pomoči, in načel procesne avtonomije držav članic.

V zvezi s tem tožeča družba navaja, da je v obravnavani zadevi, ki se nanaša nanjo, želela dokazati uporabo načel, ki jih je Sodišče postavilo v zadevi, Altmark Trans e Regierumspräsidium Magdeburg C-280/00.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo predpisov o državnih pomočeh za obveznosti javne službe, naložene enostransko.

Tožeča družba navaja, da Komisija ni upoštevala tega, da ji je v obravnavani zadevi dežela Piemonte naložila obveznost javne službe z nadomestilom z ukrepi, ki niso povezani s pojmom državne pomoči.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel časovnega zaporedja predpisov.

Tožeča stranka z drugega vidika, glede na to kar je navedeno v točki 3, izpodbija uporabo Uredbe št. 1370/2007 v obravnavni zadevi. Tožeča družba navaja, da Komisija ni upoštevala, da ji je v obravnavani zadevi dežela Piemonte naložila obveznost javne službe z nadomestilom z ukrepi, ki niso povezani s pojmom državne pomoči.


Top