EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52016AE0137
Opinion of the European Economic and Social Committee on ‘The changing nature of employment relationships and its impact on maintaining a living wage and the impact of technological developments on the social security system and labour law’ (exploratory opinion)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spremembah pri delovnih razmerjih in njihovem vplivu na ohranjanje dostojnih plač ter o posledicah tehnološkega razvoja za sistem socialne varnosti in delovno pravo (raziskovalno mnenje)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spremembah pri delovnih razmerjih in njihovem vplivu na ohranjanje dostojnih plač ter o posledicah tehnološkega razvoja za sistem socialne varnosti in delovno pravo (raziskovalno mnenje)
OJ C 303, 19.8.2016, p. 54–63
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
19.8.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 303/54 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spremembah pri delovnih razmerjih in njihovem vplivu na ohranjanje dostojnih plač ter o posledicah tehnološkega razvoja za sistem socialne varnosti in delovno pravo
(raziskovalno mnenje)
(2016/C 303/07)
Poročevalka: |
Kathleen WALKER SHAW |
Z dopisom z dne 16. decembra 2015 je nizozemsko ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje v imenu nizozemskega predsedstva Sveta EU v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosilo za raziskovalno mnenje o naslednji temi:
Spremembe pri delovnih razmerjih in njihov vpliv na ohranjanje dostojnih plač.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovaške, ki julija 2016 prevzema predsedstvo Sveta, je z dopisom z dne 14. marca 2016 v skladu s členom 304 PDEU Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosilo, da v okviru priprav na neuradno zasedanje Sveta EPSCO (14. in 15. julija 2016) pripravi raziskovalno mnenje o naslednji temi:
Posledice tehnološkega razvoja za sistem socialne varnosti in delovno pravo.
(raziskovalno mnenje)
Ker se zaprosilo v veliki meri ujema z delom, opravljenim v okviru priprave mnenja na zaprosilo nizozemskega predsedstva, in zaradi časovne omejitve Sveta, je bilo dogovorjeno, da se obe zaprosili obravnavata v enem mnenju.
Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 12. maja 2016.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 517. plenarnem zasedanju 25. in 26. maja 2016 (seja z dne 25. maja 2016) z 201 glasom za, tremi glasovi proti in štirimi vzdržanimi glasovi.
1. Sklepi in priporočila
1.1 |
Narava dela in delovnih razmerij se zelo hitro spreminja. EU se sooča z izzivom, kako spodbujati inovacije, tehnološki razvoj in ustvarjalnost na takšen način, da bo to ugodno vplivalo na trajnostno in konkurenčno socialno tržno gospodarstvo. Treba je oceniti vpliv tega razvoja na trg dela in delovne standarde, gospodarstvo, davčni sistem, sistem socialne varnosti in dostojno plačo. Med največjimi izzivi, ki jih moramo premagati, so ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev in pravičnega digitalnega gospodarstva za delavce in podjetja vseh velikosti pa tudi povečanje digitalne usposobljenosti. Evropa mora s svojimi socialnimi partnerji prevzeti ključno vlogo pri zagotavljanju, da ta proces prinese pozitivne, poštene in trajne rezultate ter obravnava tudi vsa nejasna področja glede pravic in zaščite. |
1.2 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je prednostna naloga zaščititi kvaliteto in finančno vzdržnost sistemov socialne varnosti v EU, in priporoča, da Evropska komisija in države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji preučijo primere najboljših praks, kar naj bo podlaga za razvoj modelov socialne varnosti, ki bodo prilagojeni bolj prožnim oblikam zaposlitve in v katerih bodo vsi delavci, tudi samostojni delavci, ki običajno izpadejo iz tradicionalnega sistema socialnega varstva, vključeni v ustrezne ravni socialne zaščite. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju evropskega stebra socialnih pravic. Izražamo zadovoljstvo, da EESO to vprašanje obravnava v ločenem mnenju. |
1.3 |
EESO priporoča nadaljnjo analizo učinka, ki ga ima ta razvoj na spretnosti, in oceno, kateri ukrepi za vseživljenjsko usposabljanje, prekvalifikacije in izpopolnjevanje so na voljo zaposlenim v teh novih delovnih razmerjih, da se izognemo morebitnemu razvrednotenju znanja zaradi teh inovacij ali negativnim posledicam za kvalifikacije ter zagotovimo boljše zaposlitvene priložnosti. Spodbujanje in izboljšanje digitalnih spretnosti vseh mora biti prednostna naloga v EU. |
1.4 |
EESO meni, da je treba na ravni EU zbrati več podatkov in opraviti več analiz o obsegu dela množice na spletu (crowd employment) in značilnostih njenih delavcev, o različnih novih oblikah dela, kot so pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti (zero hours contracts) in pogodbe za delo na zahtevo (on demand contracts) ter novi poklici, o civilnopravnih pogodbah, obsegu „gospodarstva platform“ ter sektorjih, v katerih se pojavlja, in njegovi geografski razporeditvi v EU. To bo pomagalo oceniti potrebe podjetij in delavcev, ki uporabljajo takšne oblike zaposlitev. |
1.5 |
Potrebno je bolj sistematično zbiranje statističnih podatkov o tem razvoju z raziskavami evropskega trga dela in poročili o trgu dela, ki bodo razkrili primere najboljših obstoječih praks. Tako bomo lahko spremljali vpliv novih oblik dela in delovnih razmerij na trg dela in gospodarstvo ter ocenili njihov prispevek k ustvarjanju trajnostnih kakovostnih delovnih mest in rasti, kar bo prispevalo k razvoju zaposlovalne politike EU, pa tudi evropskega semestra in strategije Evropa 2020. Tovrstne raziskave bi se morale financirati iz programa Obzorje 2020 in drugih ustreznih finančnih možnosti EU. |
1.6 |
Potrebni so tudi longitudinalni podatki za ugotavljanje posledic novih oblik dela in njihovega vpliva na trajnost dela skozi vse življenje (1). Pomembno je tudi opredeliti, do kolikšne mere so vezane na spol in druge demografske spremenljivke (kot so starost, invalidnost, etnična pripadnost in status migranta). |
1.7 |
Nujno je treba pojasniti pravni status novih posrednikov na trgu dela, kot so spletne platforme, da jih bo mogoče identificirati v uradni statistiki, beležiti njihov razvoj in ugotoviti, kateri standardi, obveznosti, odgovornosti in pravila delovanja bi morali veljati zanje in kateri regulativni organi bi morali biti odgovorni za nadzor in izvrševanje. Pri tem pa je treba priznati, da so lahko te platforme vir inovacij, zaposlovalnih možnosti in gospodarske rasti. |
1.8 |
EESO ugotavlja, da se Evropska komisija trenutno posvetuje o direktivi o pisni izjavi (2), in predvideva, da bo Evropska komisija nove oblike delovnih razmerij vključila v svoje predloge, če se bo odločila to zakonodajo revidirati. Upati je, da bodo podana pojasnila glede novih oblik delovnih razmerij in dela, hkrati pa se ne bo povečala upravna obremenitev, zlasti za MSP. Med izboljšave bi lahko bila vključena razširitev področja uporabe za „delavce“, zahteva, da se pisne izjave zagotavljajo od prvega dne, in določitev minimalnega števila ur, da bi omejili pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti (zero hours contracts). |
1.9 |
V povezavi z delom, ki ga omogočajo spletne platforme, črpanjem virov iz množic (crowdsourcing), ekonomsko odvisnimi samozaposlenimi in drugimi novimi oblikami samozaposlitve EESO priporoča, da se za zaščito delavcev, potrošnikov in širše javnosti obravnavajo vprašanja, povezana s pravno ureditvijo dejavnosti posrednika, odgovornosti za nezgode, škodo in slabe storitve. Razjasniti je treba veljavnost obstoječih evropskih predpisov o varnosti in zdravju pri delu za te nove oblike zaposlitve pa tudi postopke za obravnavo kršitev teh predpisov, pristojnosti inšpekcije ter zavarovanje odgovornosti za zaposlene, potrošnike ter javnosti. |
1.10 |
Inšpektorati za delo bi morali biti pooblaščeni tudi za nadzor teh oblik zaposlitve v skladu z nacionalnimi praksami, inšpektorji pa bi morali imeti ustrezna sredstva, sposobnosti in usposabljanje. Vzpostavitev partnerstva s sindikati, potrošniškimi in drugimi predstavniškimi združenji bi lahko koristilo pri odzivanju na zaskrbljenost javnosti in pri pritožbah. Pomemben del tega procesa bo izmenjava najboljših praks. |
1.11 |
Analizirati bi morali tudi vpliv na vključenost v kolektivna pogajanja v prizadetih sektorjih, saj so lahko mnogi delavci izključeni iz struktur kolektivnih pogajanj in sindikalnega zastopstva. EESO izraža zaskrbljenost, da bi bila pravica do združevanja delavcev, ki velja za samozaposlene, ogrožena, če bi njihovo združevanje obveljalo za oblikovanje kartela, saj bi lahko to bilo v nasprotju s predpisi EU o protikonkurenčni praksi. Zaskrbljenost glede takšnih vprašanj, ki bi lahko spodkopala to temeljno pravico, je treba obravnavati in odpraviti. Potrebne so smernice o uporabi pravil o konkurenci, ki veljajo za samozaposlene delavce v delovnem razmerju, ki je podobno zaposlitvi. Pri tem bi uporaba izraza „delojemalec“, kot ga opredeljuje MOD, namesto ožje opredeljenega izraza „zaposlen“, omogočila boljše razumevanje tega, kako se uporabljajo temeljna načela in pravice pri delu (3), katerih pravila EU o konkurenci ne bi smela ovirati. |
1.12 |
EESO se zavzema za raziskavo pogodbenega statusa delavcev množice na spletu (crowd workers) in drugih novih oblik dela in delovnih razmerij pa tudi obveznosti posrednikov, pri čemer je treba upoštevati možnosti, ki jih imajo ti delojemalci za pogajanja in določanje plače, delovnih ur in pogojev, dopusta, pokojnine, porodniškega dopusta, zdravstvenega zavarovanja, ki ga plača delodajalec, in drugih pravic iz dela ter za zaščito ustvarjenih intelektualnih pravic. Potrebne so smernice, da se razčistijo morebitna nejasna področja, povezana z zaposlitvenim statusom, glede obdavčitve in socialnega zavarovanja. |
1.13 |
EESO priporoča, da Evropska komisija, OECD in Mednarodna organizacija dela skupaj s socialnimi partnerji oblikujejo ustrezne določbe o dostojnih delovnih pogojih in zaščiti delavcev na spletu ter delavcev v drugih oblikah novih delovnih razmerij. EESO je prepričan, da bi bil pristop na ravni EU koristen, zaveda pa se, da bo večino ukrepov treba izpeljati na nacionalni ravni, na ravni sektorja ali delovnega mesta. |
1.14 |
Kot so evropski socialni partnerji že nakazali, je pomembno, da Evropska komisija svojo agendo zaposlovalne politike načrtuje tako, da bo podlaga za digitalno preoblikovanje naših gospodarstev in trgov dela. Hkrati bi si morala prizadevati tudi za ustvarjanje čim večjega števila možnosti kakovostnega zaposlovanja, ki jih lahko prinese digitalizacija naših gospodarstev. Politike trga dela bi morale imeti za cilj tudi zaščito in preusposabljanje/dodatno usposabljanje tistih, ki jih bo digitalizacija prizadela. EESO priporoča, da se v ta namen vzpostavijo učinkovite pravice in zaščita, spremljanje in izvrševanje, da se izognemo poglabljanju dohodkovnih razlik in zmanjšanju razpoložljivih dohodkov ter zagotovimo trajnostni potencial gospodarske rasti po vsej EU. |
1.15 |
EESO meni, da bi morala Evropska komisija preučiti možnosti, kako bi lahko razvoj evropskih platform spodbudili tako, da bi ustvarjena vrednost ostala v lokalnih gospodarstvih, in se pri tem opreti na bogato evropsko tradicijo vzajemnosti in sodelovanja pri usklajevanju trga dela, ki se pogosto odvija v skupnostih in z aktivnim sodelovanjem sindikatov, lokalnih delodajalcev in nacionalnih združenj samozaposlenih. Pomembno bi bilo preučiti ukrepe, ki bi podprli podjetja pri ustvarjanju trajnostnih kakovostnih delovnih mest tudi po prvi „zagonski“ fazi, v fazi „širitve“, kjer veliko novih podjetij trenutno nima dostopa do financiranja. |
2. Uvod
2.1 |
Hiter razvoj tehnologij je skupaj z drugimi gospodarskimi in družbenimi spremembami sprožil nastanek novih oblik dela in delovnih razmerij, ki spreminjajo in ustvarjajo vedno bolj kompleksno okolje trga dela. Inovacije in ustvarjalnost sta pomembni gonilni sili trajnostnega in konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Bistveno je doseči ravnotežje med spodbujanjem gospodarskih in družbenih koristi teh sprememb, skupaj s potrebno zaščito delavcev, potrošnikov in podjetij, in preprečevanjem njihove zlorabe za izogibanje pravični delovni praksi. |
2.2 |
Nove oblike zaposlitve lahko ustvarijo nove možnosti za zaposlovanje, omogočijo boljše delovanje trgov dela, kar pomeni večjo prožnost za delojemalce in delodajalce, večjo samostojnost delavcev in prilagodljivost delovnih mest, spodbujanje pridobivanja znanja in spretnosti ter večje možnosti za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Hkrati je pomembno povsod, kjer je to mogoče, spodbujati kakovostno zaposlovanje, socialni dialog in kolektivna pogajanja ter obravnavati kakršne koli nejasnosti glede pravic in dolžnosti delodajalcev in delojemalcev, zaposlitvenega statusa delavcev, odgovornosti za nezgode, zavarovanja in poklicne odgovornosti, uporabe davčne zakonodaje, socialne zaščite in drugih predpisov. Celovito je treba oceniti zmožnosti obstoječih trgov dela in sistemov socialne varnosti, da obvladajo te spremembe: tako se bomo izognili poglabljanju dohodkovnih neenakosti in zagotovili, da bodo ljudje ohranili dostojne in zanesljive dohodke ter dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. |
2.3 |
EESO je vprašanja, povezana s temi novimi trendi, preučil v številnih mnenjih (4), ki so pripomogla k pripravi tega raziskovalnega mnenja. Nizozemska in Slovaška, katerih predsedstvi sta zaprosili za to raziskovalno mnenje, beležita skoraj 60 % oziroma 20 % (5) nestandardnih zaposlitev. |
2.4 |
Zadnja poročila Eurofounda (6) in Mednarodne organizacije dela (7) so pomagala prepoznati prehod iz tradicionalnih delovnih razmerij v bolj nestandardne oblike zaposlitve v zadnjem desetletju. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da bo imelo preoblikovanje delovnih razmerij, ki poteka, pomembne gospodarske in socialne posledice. Po njenem mnenju prispeva k vse večjim razlikam med dohodki od dela in produktivnostjo ter morda spodbuja dohodkovne neenakosti (8). Po podatkih Mednarodne organizacije dela (9) je v državah z razpoložljivimi podatki, kar vključuje 84 % vseh zaposlenih na svetu, le približno četrtina delavcev (26,4 %) zaposlenih za nedoločen čas, medtem ko je v gospodarstvih z visokim dohodkom več kot tri četrtine delavcev zaposlenih za nedoločen čas. Čeprav je standardni model zaposlovanja vse redkejši, še vedno ostaja pomemben element evropskega trga dela. Poudarja, kako pomembno je za vlade, institucije EU in socialne partnerje, da se prepoznajo in opredelijo nove oblike zaposlitve, razvijejo in prilagodijo politika in zakonodaja, da bi lahko spremembe obvladali in zagotovili pozitivne izide, ki bi zajamčili primeren političen in regulativen okvir, s katerim bi se zavarovali interesi podjetij in delovnih ljudi v vseh oblikah zaposlitve. |
3. Splošni trendi v zaposlovanju: ozadje
3.1 |
Evropska gospodarstva so doživela porast različnih oblik zaposlovanja, ki so po eni strani izziv tradicionalnim oblikam stalne zaposlitve s polnim in določenim delovnim časom, dogovorjenimi pravicami in ugodnostmi ter popolno vključenostjo v nacionalni sistem socialnega varstva. Po drugi strani pa lahko prinesejo več novih delovnih mest in inovativne načine dela; pomembno je zagotoviti kakovost teh delovnih mest v skladu z novimi poslovnimi modeli. Nekatere od teh oblik zaposlitve so povezane z globalizacijo, digitalizacijo, spremembami načinov proizvodnje, kot je zunanje izvajanje dela, ki je bilo prej opravljeno znotraj podjetja, druge z uvajanjem novih praks znotraj podjetja ali s popolnoma novimi zaposlitvenimi modeli. |
3.2 |
Nove oblike dela lahko prinesejo nove priložnosti za posameznike, da postanejo podjetniki in opravljajo poklice, ki so jim bili nekoč nedostopni ali izstopijo iz sive ekonomije in dela na črno. Merjenje podjetniške motivacije kaže, da več ljudi ustanovi podjetje iz pozitivnega razloga (npr. da dobro zamisel čim bolje izkoristijo) kot negativnega (npr. ker niso imeli druge možnosti za delo) (10). |
3.3 |
Nova delovna razmerja vključujejo pogodbe za „delo na zahtevo“ (zero hours), „na poziv“ (on call) ali „samo čas letenja“ (fly-time only), „malo delo“ (mini-job), „projektno delo“ (portfolio work), „delo po sistemu vrednotnic“ (voucher based work), civilnopravne pogodbe in možnost delitve delovnega mesta. Sem sodijo tudi številne oblike pogodbenega dela, kjer delo organizirajo posredniki, kot so „krovna podjetja“ (umbrella companies), agencije za samozaposlene, so-zaposlitvene agencije in spletne platforme za črpanje virov iz množic (crowd sourcing). V mnogih od teh oblik so delojemalci opredeljeni kot samostojni pogodbeniki, „sodelavci“, „izvajalci“, „partnerji“ ali z drugimi izrazi, iz katerih včasih ni razviden njihov zaposlitveni status. Veliko takšnih oblik dela je pogosto opredeljenih kot samozaposlitev, vendar ne ustrezajo merilom, povezanim s tem statusom, kot so možnost določanja delovnih nalog ali višine plačila ter lastništvo ustvarjene intelektualne lastnine. Za nekatere sektorje, kot so na primer turizem, gostinstvo in kmetijstvo, je značilno intervalno, občasno ali sezonsko delo, saj je z vidika delodajalca in delojemalca potrebno nekaj prožnosti. Ne glede na to, ali delo poteka prek agencije ali neodvisno, so za takšne pogodbe potrebni predpisi, da se izognemo neželenemu pojavu neprijavljenega dela. |
3.4 |
Pomembno je razlikovati med pravim podjetništvom, samozaposlenimi strokovnjaki in novimi oblikami odvisnega dela na lastne stroške in ob tem zagotoviti kvaliteto dela. S spremembami organizacije dela, povezanimi z ocenjevanjem na podlagi nalog in projektnim delom, se spreminja tradicionalen delovni čas tudi za delavce z uradnimi pogodbami o zaposlitvi, kar ima vpliv na ritem življenja in dohodkovno varnost. S socialnim dialogom in kolektivnimi pogajanji so se na številnih delovnih mestih, kot so klicni centri, uspešno obravnavala nejasna področja in izboljšali delovni pogoji. |
4. Digitalizacija
4.1 |
Digitalizacija lahko poveča produktivnost in prilagodljivost v obstoječih podjetjih in ustvari podlago za nove industrije in zaposlitve, ki bodo pripomogle k evropski rasti in konkurenčnosti. Prav tako ima pomembno vlogo pri razvoju socialnega tržnega gospodarstva, promociji usklajevanja potreb poklicnega in zasebnega življenja ter zmanjšanju neenakosti med spoloma glede zaposlovanja in socialne varnosti, če se učinkovito upravlja. Koristna referenca na to temo je nedavno sprejeta skupna izjava ETUC, BusinessEurope, CEEP in UEAPME (11). |
4.2 |
Digitalizacija ima velik vpliv na organizacijo dela in zaposlovanje, kar terja nadaljnjo politično pozornost in upravljanje. Hkrati je preoblikovala odnose s potrošniki in omogočila lahek dostop do blaga in storitev. Potrošniki so zelo zadovoljni, obstaja pa zaskrbljenost zaradi vpliva, ki ga ima to na gospodarstvo, in izboljšati je treba učinkovitost mehanizmov za pritožbe. S proaktivnim oblikovanjem politik na evropski in nacionalni ravni je treba zagotoviti, da se izkoristi potencial, ki ga ponuja digitalizacija, in da se hkrati izognemo njenim pastem (12). |
4.3 |
Zelo velik delež ljudi ima dostop do interneta na različnih krajih in so načeloma dosegljivi za delo kadar koli in kjer koli, zato narašča nomadski način dela, podirajo pa se prostorske in časovne meje med delom in zasebnim življenjem. Ta prožnost je lahko v korist podjetjem in zaposlenim, kadar se upoštevajo interesi obeh strani. Podrobneje je treba preučiti, ali in v kakšnem obsegu bi bilo treba dodatno zavarovati zasebno in družinsko življenje zaposlenih v času vsesplošne digitalne in mobilne komunikacije ter kateri ukrepi so na nacionalni in evropski ravni ustrezni za omejitev te univerzalne razpoložljivosti oziroma dostopnosti (13). |
4.4 |
Razširjenost veščin IKT, poznavanje standardne programske opreme in znanje svetovnih jezikov so okrepili možnosti delodajalcev, da iščejo zunanje izvajalce na svetovnem trgu delovne sile. To ustvarja priložnosti za evropske državljane, da delajo s svetovnimi strankami ne glede na njihovo lokacijo, vendar se ob tem pojavlja nevarnost nepoštene konkurence za podjetja in delavce, ki morajo za te službe tekmovati z nasprotniki iz gospodarstev z nizkimi plačami, ki morda ne upoštevajo osnovnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in ne jamčijo dostojnega dela. |
5. Razvoj znanja in spretnosti
5.1 |
Tehnološke spremembe lahko povečajo razvoj znanja in spretnosti, vendar hkrati obstaja možnost, da razvrednotijo znanje zaposlenih v tradicionalnih poklicih. Upoštevati bi morali vpliv teh sprememb na znanje in spretnosti ter ovrednotiti, kateri ukrepi za vseživljenjsko usposabljanje, prekvalificiranje in izpopolnjevanje so potrebni in na voljo delavcem v teh novih delovnih razmerjih. Podjetja, ki delajo skupaj s sindikati, Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja Cedefop in različnimi ravnmi upravljanja morajo zagotoviti razvijanje znanj in spretnosti, ki ustrezajo povpraševanju na spreminjajočem se trgu dela. Bistvenega pomena je učinkovita uporaba Evropskega socialnega sklada in drugih virov za spopadanje s temi izzivi. |
5.2 |
Ključni izziv je zagotoviti, da imajo ljudje znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočili napredovanje na kvalitetna delovna mesta na spreminjajočem se trgu dela, in to mora biti glavna tema prihodnje agende EU za znanja in spretnosti. Prednostna naloga institucij EU in javnih organov mora biti ocena, kako bi lahko spretnosti najbolje prilagodili, in okrepitev digitalnih spretnosti vseh; za to je potrebno aktivno sodelovanje socialnih partnerjev na vseh ravneh. EESO ugotavlja, da je to že vključeno med zaveze delovnega programa socialnega dialoga EU za obdobje 2015–2017. |
6. Statistika
6.1 |
Manjkajo zanesljivi statistični podatki o teh spremembah. Zbrati je treba podatke o obsegu dela množice na spletu, o značilnostih njenih delavcev, vrstah samozaposlitve, ekonomsko odvisne samozaposlitve, navidezne samozaposlitve in prekarnega dela; o velikosti gospodarstva platform in sektorjev, v katerih se pojavlja, ter njegove geografske razporeditve v primerjavi s položajem EU v svetovnem okviru. |
6.2 |
Potrebni so statistični podatki, ki bodo omogočili spremljanje vpliva novih oblik delovnih razmerij na trg dela, polarizacijo dela, dohodka in gospodarstva. Prispevali bodo tudi k pripravi zaposlovalne politike EU ter vplivali na evropski semester in strategijo Evropa 2020. |
6.3 |
Potrebni so tudi longitudinalni podatki za ugotavljanje posledic novih oblik dela in njihov vpliv na trajnost dela skozi vse življenje ter za opredelitev, do kolikšne mere so odvisne od spola ali povezane s katero drugo demografsko spremenljivko (kot so starost, invalidnost, etnična pripadnost in status migranta). Analizirati bi morali tudi vpliv na vključenost v kolektivna pogajanja v najbolj prizadetih sektorjih, saj so lahko mnogi delavci izključeni iz struktur kolektivnih pogajanj in sindikalnega zastopstva, čeprav bi si tega želeli. |
6.4 |
Tovrstne raziskave bi se morale financirati iz programa Obzorje 2020 in drugih ustreznih finančnih možnosti EU. |
7. Pravni položaj posrednikov na trgu dela
7.1 |
Nove oblike zaposlitve se razvijajo tako hitro, da jih pogodbena razmerja ne zmorejo dohajati, zato moramo preučiti njihov pravni status. Nujno je treba pojasniti pravni status posrednikov na trgu dela in spletnih platform, da jih bomo lahko identificirali v uradni statistiki, beležili njihov razvoj in ugotovili, kateri standardi, obveznosti, odgovornosti in pravila delovanja bi morali veljati zanje ter kateri regulativni organi bi morali biti pristojni za njihov nadzor in izvrševanje. Razlike med poimenovanji in opredelitvami delojemalca, delodajalca, samozaposlenega in pripravnika v EU še dodatno otežujejo presojo. |
7.2 |
EESO ugotavlja, da se Evropska komisija trenutno posvetuje o direktivi o pisni izjavi (14), in predvideva, da bodo nove oblike zaposlovanja vključene v ta dokument. |
7.3 |
Spletne platforme se pospešeno širijo; v večini primerov imajo pozitiven učinek na gospodarstvo, zaposlovanje in inovacije, v nekaterih primerih pa so dosegle takšen obseg, da obstaja nevarnost nastanka monopolov, ki lahko izkrivijo trg in ustvarijo neenako konkurenco. „Ekonomija delitve“ in drugi novi modeli zaposlovanja se ne bi smeli zlorabiti za to, da se s prenosom stroškov na uporabnike in delavce izogiba plačevanju dostojnih plač, izpolnjevanju davčnih obveznosti in obveznosti glede socialne varnosti, spoštovanju drugih pravic iz dela in delovnih pogojev ter predpisom, ki veljajo za nespletna podjetja. To bi lahko ogrozilo podjetja in delavce v drugih sektorjih, spodkopalo dogovorjene standarde in tudi enakost konkurenčnih pogojev za vse. |
8. Zdravje in varnost
8.1 |
Zunanje opravljanje dela lahko pomeni tveganje za zdravje in varnost delavcev, njihovih strank in splošne javnosti. Delo lahko opravljajo na javnih krajih ali v zasebnih domovih in pri tem uporabljajo nevarne snovi ter opremo brez ustreznih navodil ali zaščitnih oblačil. Pogosto ni jasno, kdo je odgovoren za zavarovanje, certifikate in poklicno odgovornost. Delavci, ki delajo prek spleta, morda opravljajo intenzivno delo z zasloni v neprimernem okolju in uporabljajo pohištvo in opremo, ki ne ustrezata ergonomskim standardom. |
8.2 |
Odgovornost za varnost in nezgode v zvezi z nekaterimi spletnimi platformami ni jasna in treba jo je določiti, da bodo delavci, stranke in splošna javnost zaščiteni. |
8.3 |
V posvetovanju med pripravo tega mnenja (15) je bilo omenjenih še nekaj vprašanj, ki jih je treba pretehtati, kot so izčrpanost zaradi dolgega delovnika, ki ni pravno določen, stres, povezan z nepredvidljivostjo dela in dohodka, neplačilo za zavrnjeno delo, prejetje slabe ocene strank, ki je ni mogoče izpodbijati, „izključitev“ s platforme ali iz pogodbe, problem, kako urediti odgovornosti za varstvo, če nimaš jasnega delovnega urnika, osamljenost in skupni učinek opravljanja več služb naenkrat. |
8.4 |
Treba je razjasniti, do kolikšne mere so te nove oblike zaposlitve zaščitene z obstoječimi evropskimi in nacionalnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu in s postopki za obravnavo kršitev teh predpisov, s pristojnostmi za inšpekcije in zavarovanje odgovornosti delavcev, potrošnikov ter javnosti. Z raziskavami in analizami na tem področju bi lahko pomagala Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki ima sedež v Bilbau. |
8.5 |
Inšpektorati za delo bi morali biti pooblaščeni tudi za nadzor teh oblik zaposlitve v skladu z nacionalnimi praksami, inšpektorji pa bi morali imeti ustrezna sredstva, sposobnosti in usposabljanje, da se zagotovi njihova učinkovitost. Vzpostavitev partnerstva s sindikati, potrošniškimi in drugimi predstavniškimi združenji bi lahko koristila pri odzivanju na zaskrbljenost javnosti in pritožbah. |
9. Zaposlitveni status
9.1 |
Nove oblike zaposlitve vplivajo na širok in raznovrsten nabor poklicev, ki so bili prej del neformalne ekonomije, svobodnega dela (freelance work) in dela, ki so ga običajno opravili neposredno zaposleni. Z njihovim uvajanjem lahko nastanejo razmere, kjer delavci opravljajo enake naloge v enakem okolju, imajo pa različen status, kar povzroča neenakosti glede zaščite, pravic in plačila. |
9.2 |
Novi posredniki, ki so se pojavili v delovnih razmerjih, so v nekaterih primerih zmanjšali preglednost razmerij med obema stranema, kar ovira pogajanje posameznika glede pogojev zaposlitve in omejuje sodelovanje delavcev v kolektivnih pogajanjih. |
9.3 |
Pojavljajo se vprašanja o tem, katera stran bi morala biti v vlogi delodajalca in kako bi se opredelila samozaposlitev, vključno s pravno opredelitvijo in sistemom sankcij za nezakonito opravljanje dela in resnejše oblike izkoriščanja. Na spletnih platformah obstaja več različnih oblik zaposlovanja, nekatere platforme zaradi želje po izboljšanju kvalitete in zmanjšanju menjavanja delavcev tem zdaj celo ponujajo status zaposlenega (16). Status zaposlenega omogoča druge pravice iz zaposlitve. Kjer so delavci opredeljeni kot samozaposleni, bi bila njihova pravica do združevanja lahko ogrožena, če bi njihovo združevanje obveljalo za oblikovanje kartela, saj bi to lahko bilo v nasprotju s predpisi EU o protikonkurenčni praksi. To vprašanje je treba rešiti, še posebej v primerih, kjer domnevno samozaposleni ne morejo sami določati svojih nalog in plačila. |
9.4 |
EESO poziva k preiskavi glede zaposlitvenega statusa delavcev množice na spletu (crowd workers) in drugih novih oblik delovnih razmerij, ki bi upoštevala njihove možnosti za pogajanja, obliko plačila (in kdo jo določi) ter lastništvo pravic ustvarjene intelektualne lastnine. Preiskava bi morala oblikovati smernice za države članice, ki bi v skladu z njihovimi nacionalnimi praksami pojasnile davčne obveznosti, socialno zavarovanje in zaposlitveni status delavcev ter obveznosti teh platform glede delovnega časa, plačila, dopusta, pokojnine, porodniškega dopusta, zdravstvenega zavarovanja, ki ga plača delodajalec, in drugih pravic iz delovnega razmerja. |
10. Temeljne pravice in pravice delavcev
10.1 |
Treba je pojasniti pravice delavcev množice na spletu in drugih delavcev v prekarnih in spremenljivih delovnih razmerjih glede vrste vprašanj, kot so med drugim:
|
10.2 |
Evropska komisija, OECD in Mednarodna organizacija dela bi morale skupaj s socialnimi partnerji oblikovati ustrezne določbe o dostojnih delovnih pogojih in zaščiti delavcev na spletu ter delavcev v drugih oblikah novih delovnih razmerij. EESO je prepričan, da bi bil pristop na ravni EU koristen, zaveda pa se, da bo večino ukrepov treba izpeljati na nacionalni ravni, na ravni sektorja ali delovnega mesta. |
10.3 |
Sindikati in združenja samozaposlenih so se nedavno začela povezovati, da bi pripravili priporočila za boljše rešitve in veljavnost socialne zaščite in ugodnosti. |
11. Ohranjanje dostojne plače
11.1 |
Nove oblike delovnih razmerij niso omejene na nizko kvalificirana ročna ali storitvena dela. Pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti (zero hours) in druge oblike „dela na zahtevo“ (on demand) se širijo v boljše plačane in visoko kvalificirane poklice, kot so predavatelji, piloti, zdravstveni in drugi javni delavci, zaradi česar se lahko zmanjšata dohodkovni potencial in varnost zaposlitve. |
11.2 |
Možnosti IKT ter medijskega dela ter storitev, ki se lahko opravljajo kjer koli po svetu, ustvarjajo dodatno neenako konkurenco za podjetja in delavce, saj se takšno delo vse pogosteje seli k zunanjim izvajalcem iz gospodarstev z nizkimi plačami, zaradi česar se znižujejo kolektivno dogovorjene cene. |
11.3 |
Raziskave (17) so pokazale, da digitalizacija polarizira zaposlovanje med višje kvalificiranimi višje plačanimi delojemalci in nižje kvalificiranimi nižje plačanimi delojemalci, medtem ko je srednji povprečno kvalificiran razred delojemalcev v bančništvu, zavarovalništvu in upravi žrtev vse večjih neenakosti na trgu dela. Veliko delavcev je prisiljenih hkrati opravljati več del, da zaslužijo zadostno plačo. Nekateri od teh samostojnih delavcev so visoko kvalificirani in izkušeni strokovnjaki, ki se dobro zavedajo lastnega položaja na trgu, vedo, koliko so vredni, in si resnično želijo delati sami zase; nekateri si želijo s samostojnim delom zagotoviti dodaten vir dohodka, ustvariti varovalo za primer, če izgubijo svoj glavni vir dohodka; morda želijo zaslužiti s tistim, kar ljubijo delati, raziskati nov poklic in poslovne možnosti: obe plati dejansko obstajata in treba je zagotoviti potrebne pravice in zaščito za vse. |
11.4 |
Nekatere nove oblike zaposlitve so nastale zaradi želje po izogibanju stroškom in obveznostim bolj standardnih oblik zaposlovanja. Brez učinkovitih pravic, varstva, spremljanja in izvrševanja obstaja tveganje, da bodo številne nove oblike delovnih razmerij povzročile vztrajno zniževanje plač in pogojev, spodbudile večanje dohodkovne neenakosti, zmanjšale razpoložljivi dohodek, omejile povpraševanje in potencial gospodarske rasti v EU ter vodile do novih dolgotrajnih makroekonomskih izzivov. Možnost, da lahko takšni delojemalci s kolektivnimi sporazumi določajo višino svoje plače in pogoje, je bistvena za ohranjanje dostojne plače. |
11.5 |
Pri novih oblikah zaposlitve plačilo pogosto temelji na izpolnjevanju določenih nalog in ne na urni postavki. V vseh teh okoliščinah bi bilo treba ohraniti načelo pravičnega plačila ter upoštevati vse povezane vidike plačila, kot je kakovost opravljenega dela in nadomestilo za delovni čas (18). |
11.6 |
Družinska podpora in socialno varstvo se po EU razlikujeta, zato je pomembno oceniti vpliv, ki ga imajo nove oblike zaposlovanja na financiranje politik družinske podpore; priznati je treba, da ena sama dostojna plača za družino z otroki morda ni dovolj. |
11.7 |
Vprašanj, povezanih s plačami, ne smemo obravnavati ločeno od problematične povezave med plačami in davki/sistemi socialne zaščite in pomoči v manj jasno določenih delovnih razmerjih. Tudi tu je ključnega pomena jasno določiti, kdo je delodajalec in kakšen je status delojemalca. |
12. Socialna zaščita
12.1 |
EESO se zaveda raznolikosti sistemov po državah članicah ter meni, da je treba preučiti možnost razvoja prilagojenih socialnih modelov, ki bi lahko vključili bolj prožne trge dela ter zagotovili trajne in zadostne dohodke, potrebne za dostojno življenje. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju evropskega stebra socialnih pravic. Izražamo zadovoljstvo, da EESO to vprašanje obravnava v ločenem mnenju. |
12.2 |
Z večjo spremenljivostjo trga dela in naraščanjem števila delavcev, ki ne vedo vnaprej, kdaj in kje bodo delali, se povečuje nezdružljivost z nacionalnimi sistemi socialnega varstva, ki temeljijo na predpostavki, da je mogoče jasno razlikovati med statusom „zaposleni“ in „brezposelni“. Takšna nezdružljivost ne koristi niti podjetjem niti delojemalcem. |
12.3 |
Vse večji delež delovne sile morda ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti, kot so zavarovanja in pomoč za primer brezposelnosti ter zdravstvene in pokojninske pravice ter od njih nima koristi. To je že predmet razprave med socialnimi partnerji in vladami v nekaterih državah članicah, kjer so socialni partnerji glavni akterji, vendar je to razpravo treba razširiti po vsej EU in vanjo pritegniti lokalne oblasti, druge akterje civilne družbe, združenja in ponudnike z namenom opredelitve izvedljivih in vzdržnih političnih ukrepov, zakonodaje in dopolnilnih ukrepov, ki bodo zagotovili vključitev celotne delovne sile, tudi samozaposlenih, delavcev množice na spletu in delavcev v ekonomiji delitve, v ustrezno raven socialne zaščite. |
12.4 |
EESO se zaveda, da med državami članicami obstajajo bistvene razlike glede sistemov socialne varnosti. Očitno je treba oceniti, ali se sistemi socialne varnosti lahko uspešno soočijo z izzivi, ki jih prinašajo nove spremembe v gospodarstvu in na trgu dela, EESO pa hkrati tudi meni, da je pomembno zaščititi prihodke in izboljšati splošno kakovost, zanesljivost, dostopnost in učinkovitost davčnih sistemov in sistemov socialnega varstva v EU, ki so v veliko državah članicah trenutno odvisni od visoke stopnje standardnih zaposlitev in z njimi povezanih prispevkov. Taka izguba učinkovitosti bi resno ogrozila strukturo evropskega socialnega modela in socialnega tržnega gospodarstva, ki temelji na močni udeležbi javnosti pri financiranju in zagotavljanju storitev splošnega pomena ter učinkovite mreže socialne varnosti. |
12.5 |
Davčne sisteme in sisteme socialne zaščite je treba pozorno preučiti, da bi zagotovili ustrezne ravni obdavčenja in socialnih prispevkov pri vseh vrstah dohodkov, ustvarjenih bodisi v konvencionalno organiziranih sektorjih ali v ekonomiji delitve/platform. EESO meni, da bi vlogo teh platform lahko jasneje opredelili z določbami in po potrebi z zakonodajo, ki bi opredelile zaščito za zaposlene in samozaposlene ter jih vključile v sistem socialne zaščite v smislu predpisov in prispevkov. EU bi morala spodbujati in usklajevati reforme na ravni držav članic na podlagi primerov najboljših praks. |
13. Zagotoviti, da spremembe koristijo EU
13.1 |
Spletne platforme so inovacija, ki je v Evropi že postala ekonomska resničnost. Trenutno pa ima veliko platform sedež zunaj EU in od vsake transakcije znotraj EU si vzamejo precejšnjo provizijo, včasih tudi do 25 % vrednosti, katere večina gre v tujino. Plačajo lahko malo ali nič davka oziroma prispevka za izobraževanje, infrastrukturo ali javne storitve v okolju, v katerem poslujejo v Evropi. Če delavci niso dejansko samozaposleni, lahko pride do neskladij pri plačevanju davkov ter prispevkov v pokojninske ali druge sisteme socialne zaščite. Treba je oceniti njihov vpliv na ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v EU ter njihov prispevek k temu. |
13.2 |
Evropska komisija bi morala preučiti možnosti, kako bi lahko razvoj evropskih platform spodbudili tako, da ustvarjena vrednost ostane v lokalnih gospodarstvih, in se pri tem opreti na bogato evropsko tradicijo vzajemnosti in sodelovanja pri usklajevanju trga delovne sile, ki se pogosto odvija v skupnostih in z aktivnim sodelovanjem sindikatov ter lokalnih delodajalcev. Pomembno bi bilo preučiti ukrepe, ki bi podprli podjetja pri ustvarjanju trajnostnih kakovostnih delovnih mest tudi po prvi „zagonski“ fazi, v fazi „širitve“, kjer veliko novih podjetij trenutno nima podpore. |
V Bruslju, 25. maja 2016
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Georges DASSIS
(1) France Stratégie, „Le compte personnel d'activité de l'utopie au concret“, končno poročilo.
OECD, „Employment outlook 2014“, str. 179.
(2) Direktiva 91/533/EGS.
(3) Kot je razvidno iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi FNV-KIEM (http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-413/13) iz leta 2015, je še precej možnosti za razlago glede uporabe pravil o konkurenci za samozaposlene delavce v delovnem razmerju, ki je podobno zaposlitvi. Študija inštituta IVIR o pogodbenih dogovorih za avtorje in izvajalce je leta 2014 poudarila sektorske izjeme kot možen korak naprej in izpostavila ustrezen primer iz Nemčije, kjer člen 12a zakona o kolektivnih pogodbah nekaterim samozaposlenim avtorjem in izvajalcem omogoča, da imajo korist od kolektivnih pogodb. Študija navaja, da bi naj takšne izjeme služile javnemu interesu z dodeljevanjem zaščite skupini ljudi, ki si jo ekonomsko in socialno enako zaslužijo kot zaposleni.
(4) UL C 133, 9.5.2013, str. 77; UL C 11, 15.1.2013, str. 65; UL C 18, 19.1.2011, str. 44; UL C 318, 29.10.2011, str. 43; UL C 161, 6.6.2013, str. 14; UL C 13, 15.1.2016, str. 161; UL C 13, 15.1.2016, str. 161; UL C 13, 15.1.2016, str. 40.
(5) OECD, Reducing labour market polarisation and segmentation, predstavitev S. Scarpetta, 2014.
MOD – Non-standard forms of employment, poročilo za razpravo na seji strokovnjakov za nestandardne oblike zaposlitve.
MOD – Conclusions of the meeting of experts on non-standard forms of employment.
(6) Eurofound, New forms of employment.
Eurofound, Harnessing the crowd – A new form of employment.
(7) MOD, The changing nature of jobs – World Employment and Social Outlook 2015.
MOD, Regulating the employment relationship in Europe: A guide to Recommendation No 198 – Employment Relationship Recommendation 20016 (no 198).
(8) ILO, The changing nature of jobs – World Employment and Social Outlook 2015, str. 13–14.
(9) Glej opombo 8, str. 30.
(10) GEM 2015/2016 Global Report.
(11) Izjava evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji.
(12) UL C 13, 15.1.2016, str. 161, točke 1.3, 1.5.8 in 5.6.
(13) UL C 13, 15.1.2016, str. 161, točka 4.4.
(14) Glej opombo 2.
(15) Javno posvetovanje o spremembah pri delovnih razmerjih, ekonomiji delitve, pogodbah za delo na zahtevo in dostojnih plačah, EESO, 31. marec 2016.
(16) http://www.nytimes.com/2015/12/11/business/a-middle-ground-between-contract-worker-and-employee.html
(17) http://www.liberation.fr/debats/2015/09/03/daniel-cohen-il-faut-une-societe-dans-laquelle-perdre-son-emploi-devienne-un-non-evenement_1375142
(18) Čas prevoza velja za delovni čas, glej sodbo Sodišča v zadevi Tyco z dne 10. septembra 2015.