Tožba, vložena 2. novembra 2015 – LL/Parlament

(Zadeva T-615/15)

(2016/C 027/84)

Jezik postopka: litovščina

Stranki

Tožeča stranka: LL (Vilna, Litva) (zastopnik: J. Petrulionis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Pravilnost plačila ter veljavnost in zakonitost njegovega vračila

Tožeča stranka trdi, da je generalni sekretar Evropskega parlamenta v sklepu D(2014) 15503 povsem neutemeljeno in nezakonito odločil, da je bil znesek 37 728 EUR tožeči stranki plačan neupravičeno, in je računovodji Evropskega parlamenta na način, ki je ob upoštevanju člena 68 Izvedbenih ukrepov za statut poslancev Evropskega parlamenta in člena 80 pravil uporabe finančne uredbe neutemeljen in nezakonit, odredil, naj od tožeče stranke izterja vračilo plačila 37 728 EUR in naj jo v skladu s postopkom o tem obvesti z opominom št. 2014-575.

Po navedbah tožeče stranke je generalni sekretar Evropskega parlamenta pri sprejetju sklepa upošteval samo dva elementa: poročilo OLAF in dejstvo, da tožeča stranka ni predložila dokaza, da je bilo plačilo uporabljeno za predviden namen. Vendar tožeča stranka trdi, da ni bila zbrana nobena informacija, ki bi potrjevala, da je prejeto plačilo uporabila za druge namene kot tiste, za katere je bilo predvideno, kar je v nasprotju s členom 14 Pravilnika o povračilu stroškov in plačilu nadomestil poslancem Evropskega parlamenta.

Zastaralni rok in uporaba načel razumnega roka, pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj

Tožeča stranka trdi, da v sklepu D(2014) 15503 generalnega sekretarja Evropskega parlamenta in v opominu št. 2014-575 zastaralni rok iz člena 81 Finančne uredbe in člena 93 pravil uporabe finančne uredbe ni bil spoštovan in da zahteve načel razumnega roka, pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj niso bile izpolnjene.

Po navedbah tožeče stranke so zadevne institucije EU neutemeljeno, nepravično in nerazumno dolgo odlašale z izvajanjem svojih pristojnosti in sprejetjem upoštevnih odločitev. S tem so bile kršene pravice tožeče stranke, med drugim njena pravica do obrambe in ustrezno izvajanje te pravice, saj je bila tožeča stranka zaradi dolgega obdobja med dogodki, ki so predmet preiskave, in sprejetjem upoštevnih odločitev objektivno prikrajšana za priložnost, da se učinkovito brani proti navedenim očitkom, da predloži dokaze in da stori vse potrebno za zagotovitev, da se o obravnavani zadevi ustrezno odloči.