25.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/10

1.

Ali je omejitev retroaktivnih učinkov ničnosti pogoja o minimalni obrestni meri, vključenega v potrošniško pogodbo, zaradi njegove nepoštenosti skladna z načelom nezavezujočnosti in členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah?

2.

Ali je ohranitev učinkov, ki jih ima pogoj o minimalni obrestni meri, vključen v potrošniško pogodbo, ki je bil zaradi nepoštenosti razglašen za ničen, skladna s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah?

3.

Ali je omejitev retroaktivnih učinkov ničnosti pogoja o minimalni obrestni meri, vključenega v potrošniško pogodbo, zaradi njegove nepoštenosti, ker naj bi obstajala nevarnost resnih težav za gospodarski javni red in dobro vero, skladna s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah?

4.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je, če potrošnik, proti kateremu se opravlja izvršba, vloži ugovor zoper izvršbo zaradi nepoštenosti pogoja, vključenega v potrošniško pogodbo, ki je podlaga za izvršbo ali v kateri je določen znesek, ki se zahteva, to, da se domneva nevarnost resnih težav za gospodarski javni red, skladno s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ali pa je treba to nevarnost presojati in ugotavljati ob upoštevanju konkretnih ekonomskih podatkov, na podlagi katerih se sklepa o makroekonomskem vplivu podelitve retroaktivnih učinkov ničnosti nepoštenega pogoja?

5.

Ali je, če potrošnik, proti kateremu se opravlja izvršba, vloži ugovor zoper izvršbo zaradi nepoštenosti pogoja, vključenega v potrošniško pogodbo, ki je podlaga za izvršbo ali v kateri je določen znesek, ki se zahteva, to, da se nevarnost resnih težav za gospodarski javni red presoja tako, da se upošteva gospodarske učinke, ki bi jih imela morebitna vložitev individualnih tožb ali ugovorov zoper izvršbo zaradi nepoštenosti pogoja od velikega števila potrošnikov, skladno s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ali pa je treba to nevarnost presojati ob upoštevanju gospodarskega vpliva konkretnega ugovora zoper izvršbo, ki ga vloži potrošnik, proti kateremu se opravlja izvršba, na gospodarstvo?

6.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, ali je to, da se za ugotovitev dobre vere abstraktno presoja ravnanje katerega koli prodajalca ali ponudnika, skladno s členoma 6 in 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah?

7.

Ali pa je treba v skladu z razlago člena 6 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah dobro vero presojati in ugotavljati v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju konkretnega ravnanja prodajalca ali ponudnika pri sklepanju pogodbe in vključitvi nepoštenega pogoja vanjo?