Pritožba, ki so jo Stichting Woonlinie in drugi vložili 29. julija 2015 zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 12. maja 2015 v zadevi T-202/10 RENV, Stichting Woonlinie in drugi/Evropska komisija

(Zadeva C-414/15 P)

(2015/C 337/10)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranke

Pritožnice: Stichting Woonlinie, Stichting Allee Wonen, Woningstichting Volksbelang, Stichting WoonInvest, Stichting Woonstede (zastopnika: P. Glazener, odvetnik, in L. Hancher, profesorica)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Belgija, Vereniging van Institutionele Beleggers in Vastgoed, Nederland (IVBN)

Predlogi

Pritožnice Sodišču predlagajo, naj

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

S prvim pritožbenim razlogom pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je kršilo pravo Unije, upoštevno dejansko stanje napačno presodilo ter sklep nezadostno obrazložilo, ker je odločilo, da je tožba v resnici uperjena zoper dopis na podlagi člena 17 in da to ne spada v okvir sodnega nadzora. Pri svoji odločitvi Splošno sodišče ni upoštevalo, da morajo biti v skladu s členom 108(1) PDEU pravne posledice odločbe upravičene zaradi dejstva, da je bilo predhodno stanje nezdružljivo s Pogodbo. Splošno sodišče se je napačno oprlo na sodbo TF1, ker na njeni podlagi sklepa, da se mora njegov preizkus izpodbijane odločbe omejiti na vprašanje ali je Komisija pravilno presodila združljivost obstoječe sheme pomoči, kot je bila spremenjena v skladu z zavezami, ki so jih sprejeli nizozemski organi.

Z drugim pritožbenim razlogom pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je kršilo pravo Unije, upoštevno dejansko stanje napačno presodilo ter sklep nezadostno obrazložilo, ker je odločilo, da ustrezni ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, izvzeti iz njegovega nadzora, saj naj bi šlo le za predloge, tako da bi ustrezni ukrepi postali zavezujoči šele ko bi jih sprejeli nizozemski organi.