14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/99

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je perspektiva evropskega krožnega gospodarstva pomembna za sistemsko konkurenčnost EU, če temelji na evropski strateški viziji, ki jo deli ves delovni svet, vlade, delodajalci in delavci, potrošniki ter zakonodajni in regulativni organi na različnih ravneh.

1.2

EESO je prepričan, da lahko prehod na krožno gospodarstvo odpre ugodne možnosti za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020: postane lahko gonilo rasti, ustvarjanja delovnih mest ter zelenega znanja in spretnosti ter krepi zmogljivost trajnostnega upravljanja naravnih virov v okviru trajnostnega in konkurenčnega gospodarstva.

1.3

Odbor se zavzema za uvedbo pobude za izvedbo predhodne analize na evropski ravni, ki bi bila participativna in katere cilj bi bil opredeliti skupno vizijo vseh javnih in zasebnih akterjev glede priprave skladnih in učinkovitih politik ter instrumentov – na ravni EU, držav in regij – za soglasen prehod na krožno gospodarstvo, ki bi dali tudi konkreten impulz programu za okolju prijazne inovacije. Podpreti je treba mrežo akterjev civilne družbe, ki se zavzemajo za prehod na krožno gospodarstvo. Odbor bi lahko dejavno spodbujal takšne mreže in tudi preučil možnost vzpostavitve in upravljanja evropske platforme za krožno gospodarstvo.

1.4

Hkrati EESO meni, da je bistveno začeti strukturirani dialog o posameznih sektorjih, v katerih se uvajajo pilotni projekti podpore eksperimentiranju, ki prevzemajo vodilno vlogo in kažejo potencial za bolj trajnostne prakse, pri katerih bi polno sodelovale potrošniške organizacije, mikro in mala podjetja ter socialno gospodarstvo.

1.5

Odbor meni, da je nujno s pomočjo analize stroškov in koristi ugotoviti, kateri akterji naj bi nosili breme sistemske preobrazbe obrti, trgovine, distribucije in potrošnje, v primeru opustitve sistema načrtovane zastarelosti v prid novih oblik uporabe in potrošnje pri izdelkih in sestavnih delih, ki kolikor dolgo je možno ohranjajo svojo dodano vrednost in možnost ponovne uporabe.

1.6

Odbor meni, da prehod na nov model krožnega gospodarstva, ki zajema ponovno predelavo in ponovno potrošnjo, ne more potekati ločeno od splošnega razširjanja metodologij, povezanih z „družbeno odgovornim ozemljem“, ki omogočajo razvijati skupno inovativno in participativno kulturo.

1.7

EESO meni, da mora EU predvideti možnost, da se v skladu z vnaprej določenimi merili opredeli znatno število jasno določenih inovacijam naklonjenih območij – pametnih mest, prostih pristaniških območij, območnih grozdov, zelenih sporazumov – kjer bo mogoče preskušati proces prehoda na krožno gospodarstvo tudi na podlagi pozitivnih izkušenj evropskih instrumentov, kot je Konvencija županov.

1.8

EESO torej z naklonjenostjo sprejema predloge Zelenega akcijskega načrta za mala in srednje velika podjetja ter Pobude za zelena delovna mesta, obžaluje pa pomanjkanje konkretnih ukrepov in praktičnih navodil, s katerimi bi MSP pomagali, da bi postala trajnejša in okolju bolj prijazna. Poleg tega se zavzema za to, da načelo „najprej pomisli na male“, ki je v skladu z Aktom za mala podjetja, postane osrednji element akcijskega načrta.

1.9

EESO še posebej poudarja, da je aktivna vloga socialnih partnerjev in civilne družbe temeljnega pomena za oblikovanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih politik trajnostnega razvoja ter za prehod na krožno gospodarstvo z visoko okoljsko trajnostjo, močnim ustanavljanjem podjetij in visoke stopnje zelenih zaposlitev.

1.10

EESO meni, da je treba okrepiti predlagane ukrepe za zapolnitev sedanjih vrzeli na področju „zelenega“ znanja in spretnosti z učinkovito in usmerjeno rabo strukturnih skladov – zlasti Evropskega socialnega sklada, Sklada za regionalni razvoj ter skladov za kmetijstvo in ribištvo – in inovativnih instrumentov, kot so Obzorje 2020, COSME in LIFE, pa tudi z instrumenti EIB za zeleno mikrofinanciranje.

1.10.1

Prav tako bi bilo dobro:

1.11

EESO je prepričan, da soglasen in participativen prehod na evropsko krožno gospodarstvo lahko mikro, malim in srednje velikim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu odpre številne možnosti ter postane pomembno gonilo rasti, tako na notranjem kot na mednarodnem trgu. Zato je treba dati prednost:

1.12

Odbor je prepričan, da si prehod na krožno gospodarstvo zasluži močno podporo, zlasti na evropski celini. Zato bi bilo treba:

2.1

Pojem krožnega gospodarstva je nasprotje linearnega gospodarstva („vzemi-izdelaj-uporabljaj-zavrzi“) in se je porodil iz potrebe po trajnostni rasti, s ciljem, da izdelki čim dlje ohranijo dodano vrednost, sestavine pa čim več možnosti za nadaljnjo uporabo v proizvodnji, s čimer se vse bolj zmanjšuje nastajanje in odlaganje odpadkov ter pritisk na okolje.

2.2

McKinsey ugotavlja, da se na koncu linearne poti „pridobivanje-proizvodnja-potrošnja-odpadki“ zavrže med 60 in 80 % virov. V svetu, kjer 3 milijarde potrošnikov spada v srednji razred, to ni več vzdržno.

2.3

Prehod na krožno gospodarstvo zahteva korenito spremembo miselnosti proizvajalcev, delavcev, potrošnikov in državljanov glede rabe virov in surovin, zasnove izdelkov, tržnih in podjetniških vzorcev, pa tudi raziskovanje novih načinov predelave odpadkov v vire.

2.4

Obstajajo tehnologije za sledenje materialom skozi njihovo celotno vrednostno verigo. Tudi viri postajajo vse bolj redki, s tem pa tudi blago vse dražje. Za potrošnike lahko posamična storitev postane zanimivejša od preprostega posedovanja nekega izdelka.

2.5

Takšen model zelene rasti zahteva ne le pravo kulturno revolucijo, ki jo spremlja močan inovativni in raziskovalni zagon, temveč tudi veliko vlaganj v tehnologijo, izobraževanje, organizacijo in usposabljanje za nove strokovne profile, nove metode financiranja ter ustrezne politike.

2.6

Celostni politični pristop je bistvenega pomena za izkoristek zaposlitvenega potenciala, ki temelji na ustrezni dostopnosti novih profilov, ter za soočanje z izzivi prehoda na gospodarstvo z nelinearnim ciklom, pospešiti pa je treba tudi komunikacijo o tem, zato da bi se lahko soočili s kompleksnostjo velikih izzivov, ki so v igri, vključno z novimi izobraževalnimi, delovnimi in organizacijskimi vzorci.

2.7

Da bi poskrbeli za konkurenčnost industrije EU v prihodnosti, je bistveno okrepiti zmogljivosti za proizvodnjo trajnih proizvodov, ki zahteva manj surovin, energije in vode ter uporablja opuščene vire na lokalni ravni: zato bi bilo treba zasnovati in proizvajati izdelke, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti, popraviti, obnoviti in reciklirati, ter v ta namen organizirati funkcionalne storitve.

2.8

Odpadke, ki nastanejo v določeni fazi proizvodnje, bi bilo treba predelati v vire za različne dejavnosti in morebiti kot gnojila za kmetije na tistem območju. Toploto pa bi lahko, namesto da jo zapravljamo, zbirali za druge namene, na primer za gretje stanovanj ali rastlinjakov.

2.9

Krožni model pomeni, da mora biti iz vsake tone materiala, vsakega džula energije, vsakega hektarja zemlje možno dobiti večjo dodano vrednost in večje koristi, in sicer z manjšo uporabo materialov, njihovo ponovno uporabo in recikliranjem.

2.10

Da bi imeli kar največ koristi od prehoda na krožno gospodarstvo, je potrebno:

2.10.1

odpraviti sistemske prepreke, ki ovirajo uporabo krožnih poslovnih modelov za MSP, učinkovito uporabljati materiale iz tokov odpadkov, imeti mreže za sektorsko in medsektorsko obveščanje, tudi na ravni EU;

2.10.2

usposabljati nove strokovne profile človeških virov za vodenje teh procesov, glede na to, da izobraževanje in usposabljanje za bolj zelena dela temelji na dobri temeljni izobrazbi, ki jo spremlja vseživljenjsko učenje, vključno z usposabljanjem, ki prispeva k ozaveščenosti glede okolja (1);

2.10.3

imeti na voljo ustrezne finančne instrumente, kot so Obzorje 2020, strukturni skladi, EIB in javno-zasebna partnerstva, zlasti za raziskave in inovacije, krepitev zmogljivosti ter analizo trga;

2.10.4

da organi različnih ravni poenostavijo in prilagodijo predpise – od zaščitnih sistemov do proaktivnih pristopov – ter tako olajšajo ustanavljanje in razvoj zelenih podjetij, ki ustvarjajo kvalificirana in trajnostna delovna mesta, v skladu z Aktom za mala podjetja;

2.10.5

razvijati aktivno vlogo socialnih partnerjev in civilne družbe, ki je temeljnega pomena za oblikovanje, izvajanje in spremljanje nacionalnih politik trajnostnega razvoja ter prehoda na krožno gospodarstvo z visoko okoljsko trajnostjo in visoko stopnjo „zelenih“ zaposlitev;

2.10.6

dati smernice in konkretno tehnično podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem ter zadrugam ter jim s pomočjo socialnih sil pojasniti, kako lahko svoje proizvodne postopke naredijo okolju prijazne: dati jim je treba nekakšno „škatlo z orodjem“ za nove poslovne modele ter predstaviti primere dobre prakse;

2.10.7

spodbujati kulturo dialoga in sodelovanja na delovnem mestu, s ciljem, da se viri bolj smotrno uporabljajo, da se zmanjša količina odpadkov, da se uporabljajo čistejše tehnologije in delovne metode, ki niso nevarne, in da se izboljša kakovost dela.

2.11

Okolju prijaznejša delovna mesta in spodbujanje zelenih zaposlitev tako v tradicionalnih kot v novih panogah so spodbuda za okoljsko vzdržno gospodarstvo, ki je konkurenčno in ima majhen ogljični odtis, pa tudi za bolj trajnostne načine potrošnje in proizvodnje, ki prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

2.12

EESO se je imel že večkrat priliko spopasti s to obširno temo v različnih mnenjih (2), v katerih je, med drugim, poudaril naslednje:

2.12.1

Velik del industrijskega napredka v zadnjih tridesetih letih izhaja iz zakonov in predpisov, ki so industriji naložili zmanjšanje onesnaževanja ter iskanje novih načinov za pretvorbo odpadkov v koristi. Treba bi bilo sprejeti nova fiskalna pravila, ki bi ustvarila ravnovesje med prihranki in rabo energije, ter ustrezne določbe, da bi industrija lahko prevzela odgovornost za celoten življenjski cikel proizvodov.

2.13

Poleg tega je EESO v svojem nedavnem mnenju poudaril, „da je za korenite in potrebne spremembe načinov proizvodnje in potrošnje temeljnega pomena, da se civilna družba vključi v celoten proces prehoda na vključujoče zeleno gospodarstvo in da se to dogaja na vseh ravneh, še posebej na sektorski in teritorialni ravni (evropski, nacionalni in regionalni)“ (3).

2.14

Evropski parlament je 12. decembra 2013 sprejel resolucijo Ekološke inovacije – delovna mesta in rast z okoljsko politiko  (4), v kateri:

2.15.

Oktobra 2011 je Odbor regij (OR) sprejel mnenje na lastno pobudo Evropa, gospodarna z viri, v katerem je OR podprl „ustanovitev tranzicijske platforme o učinkovitem izkoriščanju virov, ki bi vključevala različne akterje in bi morala prav tako vključiti oblikovalce politik z različnih upravnih ravni, vključno z regionalno in lokalno ravnjo“.

3.1

Odbor je izraža zadovoljstvo, da je bil v okviru procesa prehajanja na krožno gospodarstvo predstavljen sveženj o krožnem gospodarstvu, zlasti obe pobudi, ki se nanašata na zeleno gospodarstvo in načrt za razvoj MSP, ki sta predmet tega mnenja.

3.2

Hkrati pa EESO izraža zaskrbljenost nad takšnimi pobudami – zlasti akcijskim načrtom za MSP – ki vsebujejo veliko informacij, ne pa konkretnih ukrepov in praktičnih navodil za MSP in vpletene proizvodnje o tem, kako učinkoviteje doseči okolju prijaznejše proizvodne postopke ter storitve, z omejenimi stroški in kvalitetnejšimi zaposlitvami ter brez padca konkurenčnosti.

3.3

Po mnenju EESO prehod na krožno gospodarstvo ni mogoč brez sodelovanja proizvodnega sektorja, delavcev in potrošnikov, pa tudi političnih oblasti in javnih uprav na različnih ravneh, začenši z ravnjo EU, ki bi morale preiti od pristopa, ki temelji na prepovedih, na skladen in proaktiven pristop podpore prehodu, tudi z uporabo „zelenih“ poglavij v vseh sistemih javnih naročil.

3.4

Pravzaprav ne gre zgolj za nove proizvodne koncepte in posledično potrebo podjetnikov in delavcev po pridobivanju novih znanj in spretnosti, razvijanju organizacijskih sistemov in inovativnih trgov, ampak tudi in morda predvsem, nove industrijske kulture in kulture storitev, pa tudi zakonodajne in upravne kulture.

3.5

Odbor se odločno zavzema za to, da se v okviru pobude Obzorje 2020 uvede pomembna pobuda za izvedbo predhodne analize na evropski ravni, ki bi bila participativna in katere cilj bi bil opredeliti skupno vizijo vseh javnih in zasebnih akterjev glede priprave skladnih in učinkovitih politik in instrumentov – na ravni EU, držav in regij – za soglasen in skladen prehod na krožno gospodarstvo, ki gre še dalj od pozitivnih prizadevanj evropske platforme za učinkovito rabo virov, z namenom:

3.5.1

vključevanja državljanov, delavcev, potrošnikov in podjetij v spodbujanje ustreznega ravnanja in ukrepanja, tudi posameznikov, s pomočjo posebnih inovativnih instrumentov za spodbujanje;

3.5.2

spodbujanja okoljske in socialne trajnosti ter inovativnosti in vlaganja v človeški, socialni in okoljski kapital s pomočjo evropskih finančnih okvirov in predpisov;

3.5.3

vzpostavitve skladnega in poenostavljenega institucionalnega okvira, v katerem bi podjetja, delavci, vlagatelji in potrošniki lahko aktivno sodelovali v procesu prehoda;

3.5.4

zagotavljanja ustrezne finančne podpore EU, držav in lokalnih oblasti ter lajšanja dostopa do kreditov, zlasti za mikro podjetja;

3.5.5

spodbujanja usmerjenih ukrepov davčnih spodbud, inovativnih javno-zasebnih partnerstev in politik „zelenih“ javnih naročil ter razširjanja primerov najboljše prakse, s ciljem lajšati dostop do gospodarskih priložnosti ter spremeniti trge dela v bolj vključujoče, obenem pa ohranjati vire na lokalni in regionalni ravni;

3.5.6

ustvarjanja trajnostne interakcije med delovnim in podjetniškim svetom ter svetom izobraževanja in usposabljanja, ki se nanaša na proizvodnjo, potrošnjo in zelene zaposlitve (5);

3.5.7

nudenja pomoči in mentorstva mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem z evropskimi omrežji in centri odličnosti za razvijanje znanj, sposobnosti ter trgov, zlasti pa s finančno podporo in podporo pri usposabljanju.

3.6

Hkrati EESO meni, da je bistveno začeti strukturirani dialog o posameznih sektorjih, v katerih se uvajajo pilotni projekti podpore eksperimentiranju, ki prevzemajo vodilno vlogo in odražajo potencial za bolj trajnostne prakse, pri katerih bi polno sodelovale socialne sile potrošniških organizacij, mikro in majhnih podjetij ter socialno gospodarstvo.

3.7

Po mnenju Odbora bi bilo dobro pred ukrepi za ustvarjanje novih dostojnih in trajnostnih zelenih zaposlitev in za razvoj zelenih akcijskih načrtov za MSP začeti načrt boja proti načrtovanemu zastaranju proizvodov.

3.8

Stroškov proizvodnih verig za recikliranje in ponovno uporabo ter kakovosti in stalnosti tako nastalih delovnih mest ne bi smeli omejevati zgolj kot vidik okoljske politike; ti zahtevajo kompleksne sisteme proaktivnega upravljanja ter celostne posege v številnih strateških sektorjih, kot so vprašanja, povezana s potrošniki, prevozi, kmetijstvom in energijo (6).

3.9

Inovativnost na trgih recikliranih materialov mora imeti možnost računati na prenovljen in skladen evropski ureditveni okvir, ki omogoča uskladiti inovativnost in uporabnost izdelka, za razliko od sedanjih tokov predelave odpadnih materialov ter odvoza sestavnih delov v države, kjer so stroški dela nizki in v katerih namenjajo kaj malo pozornosti varnosti in zdravju delavcev (7).

3.10

Odbor meni, da prehod na nov model krožnega gospodarstva, ki zajema ponovno predelavo in ponovno potrošnjo, ne more potekati ločeno od splošnega razširjanja koncepta „družbeno odgovornega območja“.

4.1

EESO meni, da predlagani ukrepi za odpravo vrzeli na področju „zelenih“ znanj in spretnosti niso dovolj: izmenjava primerov dobre prakse med obstoječimi omrežji ni dovolj za boljše ocenjevanje razvoja na področju znanja in spretnosti ter zaposlitev. EESO meni, da bi boljša evropska opredelitev „zelenih“ znanj in spretnosti ter zaposlitev – tudi za to, da bi se izboljšali statistični podatki – pri kateri bi sodelovali socialni partnerji, MSP ter socialno gospodarstvo, omogočila jasnejše analize ter bolj ciljno usmerjene dejavnosti predvidevanja, ne le za nove poklicne profila, ampak tudi za prestrukturiranje zastarelih profilov – tudi z vidika prožne varnosti in okvira kakovosti Evropske unije (8).

4.2

EESO meni, da bi z učinkovito in usmerjeno rabo strukturnih skladov in inovativnih instrumentov, kot so Obzorje 2020, COSME in LIFE, pa tudi z instrumenti EIB za zeleno mikrofinanciranje bistveno spodbudili kvalificirane zaposlitve, zlasti z osredotočenjem na manjša podjetja in socialno gospodarstvo ter v navezi s soglasnim postopkom predvidevanja, ki ga Odbor podpira.

Zato je treba:

4.2.1

opredeliti realne možnosti za trajne zaposlitve, ki jih ni možno preseliti na druge lokacije, na lokalni, sektorski in medsektorski ravni, do katerih lahko pride zaradi prehoda na krožno gospodarstvo, tudi zato, ker je za evropsko gospodarstvo nujna trajnostna rast, ki ustvarja zaposlitve;

4.2.2

ščititi pravičnost in trajnost procesa: prehod na krožno gospodarstvo ne bi smel povzročati težav glede socialne pravičnosti pri delavcih, mikro in mini podjetjih in v socialnem gospodarstvu;

4.2.3

vzpostaviti strukturiran socialni dialog na različnih ravneh, ki bo v celoti zajet v skupno opredelitev in pojmovanje strateške vizije in celostnih politik, da bi imelo krožno gospodarstvo sočasno na voljo poklicna znanja in spretnosti ter delovno silo, ki jih potrebuje za svoj razvoj;

4.2.4

zagotoviti tesno interakcijo med svetom dela ter svetom izobraževanja in usposabljanja, zato da bi se znanja in spretnosti razvijale dobro v stabilnem sistemu usposabljanja ter tehničnega in strokovnega izobraževanja, ki neposredno vključuje socialne akterje (9).

5.1

EESO je prepričan, da prehod na evropsko krožno gospodarstvo lahko mikro, malim in srednje velikim podjetjem ter socialnemu gospodarstvu odpre številne možnosti ter postane pomembno gonilo rasti, tako na notranjem kot na mednarodnem trgu, lahko pa okrepi tudi njihove zmogljivosti za trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter ustvarjanje novih delovnih mest za kvalificirane delavce.

5.2

Odbor se zavzema za to, da Zeleni akcijski načrt za MSP skozi ves zakonodajni postopek in med izvajanjem upošteva in promovira načelo „najprej pomisli na male“ in da se posebna pozornost nameni zakonodaji o učinkovitosti virov, v skladu z Aktom za mala podjetja, ter da se uporabi „test MSP“ kot ključni dejavnik procesa prehoda na krožno gospodarstvo.

5.3

EESO meni, da je treba nato preoblikovati instrumente podpore najmanjšim podjetjem in socialnemu gospodarstvu, glede na to, da so predhodni instrumenti, kot je bil Akcijski načrt za ekoinovacije, dosegli le majhne rezultate.

5.4

Odbor meni, da bi bilo treba dati prednost naslednjim izmed 34 ukrepov, naštetih v priloženem delovnem dokumentu Komisije (10):

5.4.1

krepitvi in splošni uporabi prostovoljnega mehanizma poskusne okoljske revizije MSP, da bi z evropskimi subvencijami obsežno preverili okoljske tehnologije (ETV – Environmental technologies verification), povezane z ekozasnovo in postopkom, zaradi morebitne dodelitve „zelene“ oznake EU (vrste Ecolabel II);

5.4.2

izboljšanju dostopa do posojil: povečati vlogo EIB pri dostopu podjetij do posojil in prehodu na krožno gospodarstvo z izboljševanjem mehanizma za financiranje naravnega kapitala (Natural Capital Financing Facility (NCFF)); ustvarjanje posebnih sistemov jamstev za mikro in mala podjetja po vsej EU, da bi lažje in hitreje dostopala do posojil, mikrokreditov, tveganega kapitala ter mehanizma zasebnega financiranja energetske učinkovitosti (Private Finance for Energy Efficiency (PF4EE));

5.4.3

financiranju ekoloških inovacij mikro in mini podjetij, z lažjo uporabo novih instrumentov za MSP, kot so Obzorje 2020, skladi ESRR, ESPR, LIFE in EKSRP, za inovativne eksperimente EU za prikazovanje, z enotnim okencem za vse programe, na natančno opredeljenih in omejenih področjih, kot je Systemic Eco-Innovation Demostrator SEIDEM – na območjih pametnih mest, območnih grozdov, prostih pristaniških območij – kjer je možno združiti posege, ukrepe za spodbujanje in izjeme, z merljivimi in dobro razvidnimi vmesnimi cilji;

5.4.4

krepitvi ukrepov usposabljanja za podjetništvo in mentorstva za podjetja: prednost je treba dati usposabljanju v podjetju po zaslugi digitalnih pripomočkov – ob podpori mreže Enterprise Europe Network (ENN) in Evropskega centra odličnosti učinkovitosti virov – ter mentorstva specializiranih strokovnjakov, ki jih financira EU, ter strokovnih organizacij mikro-mini podjetij z bližnje okolice, z uporabo mehanizma Erasmus Plus in COSME za izbrane projekte;

5.4.5

vzpostavitvi krožnega trga materialov, sestavnih delov in vmesnih izdelkov: uvedba krožnega eBay, z lahkim in varnim dostopom za okolju prijazna mikro in mala podjetja ter za socialno gospodarstvo, na podlagi izmenjav, ki temeljijo na okrepljenih tehničnih standardih in predpisih, CEN-Cenelec-ETSI in ISO.