16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 451/104

Poročevalec:

Xavier VERBOVEN

1.1

Odbor se je seznanil s sporočilom Komisije in meni, da je primerno, da poda nekatere pripombe v zvezi s cilji politike, ki jih je določila Komisija, ter tudi nekatere posebne ugotovitve.

1.2

V zvezi s ciljem „krepitev medsebojnega zaupanja“ Odbor meni, da je to upravičeno prednostni cilj politike, ki je v skladu z določbami Pogodbe o delovanju EU (PDEU) na področju pravosodja. Glede pobud, ki bi jih lahko sprejeli v prihodnjih petih letih za krepitev medsebojnega zaupanja, pa se Komisija izraža nedoločeno in površinsko. Odbor meni, da je treba sodelovanje, ki je v preteklosti potekalo s sklenitvijo sporazumov o sodelovanju, še okrepiti z opredelitvijo nadaljnjih instrumentov.

1.3

V zvezi s ciljem „prispevanje h gospodarski rasti“ Odbor ugotavlja, da se prizadevanje za gospodarsko rast opredeljuje kot pomembna prednostna naloga, pod pogojem, da gre za trajnostno rast. Vendar gospodarske rasti same po sebi ni mogoče obravnavati kot cilj politike na področju pravosodja, ki mora biti v skladu s PDEU usmerjena v zagotavljanje visoke stopnje varnosti in lahkega dostopa do pravnega varstva, kar ne more biti podrejeno gospodarski rasti. Lahko pa dobro delujoče pravosodje v državah članicah EU pozitivno vpliva na trajnostno rast v Uniji, saj se na civilnopravni ravni spori lahko hitreje in učinkoviteje rešujejo in se krepi pravna varnost, na kazenskopravni ravni pa se pojavi, kot je pranje denarja in organizirani kriminal, ki škodijo formalno urejenemu gospodarstvu, lahko učinkoviteje obravnavajo.

1.4

V zvezi s ciljem „podpiranje mobilnosti“ Odbor ugotavlja, da je mogoče podporo mobilnosti v EU povezati s ciljem, določenim v PDEU, o lažjem dostopu do pravnega varstva, zlasti z zagotavljanjem, da državljani Unije lahko povsod uveljavljajo svoje pravice. Treba je poudariti, da v Naslovu V kot cilj ni določena le svoboda, temveč tudi varnost in pravica, kar lahko pomeni omejitev svobode. Bolj kot spodbujanje mobilnosti mora biti cilj varstvo dostopa do učinkovitega sodstva za državljane, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja.

1.5

Odbor ugotavlja, da Komisija v sporočilu ne obravnava nekaterih vprašanj, ki lahko prispevajo k uresničevanju območja svobode, varnosti in pravice.

2.1.1

Evropska komisija je v preteklosti že sprejela različne zakonodajne pobude tako na kazenskopravnem kot na civilnopravnem področju, s katerimi je bilo storjeno veliko korakov naprej na poti do uresničevanja območja svobode, varnosti in pravice.

2.1.2

Smernice so bile določene v petletnih programih, kot so program iz Tampereja, haaški program in nazadnje stockholmski program, ki se bo iztekel leta 2014. Ob upoštevanju izteka stockholmskega programa in širitve pristojnosti Unije na področju pravosodja z Lizbonsko pogodbo to sporočilo Komisije določa politične prednostne naloge, za katere bi se bilo treba prizadevati za dosego nadaljnjega napredka na poti k dobro delujočemu evropskemu območju svobode, varnosti in pravice do leta 2020, ki bo usmerjeno v zaupanje, mobilnost in rast.

2.1.3

Namen sporočila je prispevati k strateškim smernicam za zakonodajno in operativno načrtovanje, ki jih določi Evropski svet v skladu z določbami člena 68 PDEU z namenom uresničevanja območja svobode, varnosti in pravice, kot tudi k strateškim odločitvam Evropskega parlamenta na tem področju (2).

2.2.1

Izzivi za prihodnost in politični cilji

a)

Medsebojno zaupanje

Nadaljnja krepitev zaupanja državljanov, pravosodnih delavcev in sodnikov v sodne odločbe, ne glede na to, v kateri državi članici EU so bile sprejete.

b)

Mobilnost

Nadaljnja odprava ovir, s katerimi se še vedno srečujejo državljani Evropske unije, kadar uveljavljajo pravico do prostega gibanja.

c)

Gospodarska rast

Politika na področju pravosodja mora še naprej podpirati gospodarsko rast, med drugim z boljšim izvajanjem pogodb pri čezmejnih trgovinskih odnosih in s podpiranjem digitalne ekonomije.

2.2.2

Instrumenti, ki jih Komisija opredeljuje za uresničevanje navedenih ciljev, so: konsolidacija, kodifikacija in dopolnitev. Komisija pri tem opozarja, da mora dopolnitev obstoječih političnih instrumentov vedno potekati z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in rasti ter olajšanja življenja državljanov.

3.1.1

Pristojnosti Unije na področju pravosodja izrecno določa Naslov V PDEU. Ta se glasi: Območje svobode, varnosti in pravice.

3.1.2

Člen 67 PDEU določa, da Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic.

3.1.3

V tem okviru imajo institucije Evropske unije naslednje naloge (3):

3.1.4

Za izpolnjevanje teh nalog ima Unija pristojnosti na področju pravosodja, policije, azila in migracij.

3.1.5

Na področju pravosodja ima Unija tako pristojnosti na civilnopravnem kot tudi kazenskopravnem področju.

3.1.6

Na kazenskopravnem področju so na prvem mestu pristojnosti sprejemanja ukrepov v zvezi z uresničevanjem načela medsebojnega priznavanja sodnih odločb in določanja minimalnih predpisov v zvezi s kazenskimi postopki. Sem sodijo na primer pristojnost določati minimalne postopke v zvezi s pravicami oseb, ki so v kazenskem postopku ali žrtev kaznivih dejanj, pa tudi pristojnost sprejemanja ukrepov za preprečevanje in reševanje sporov o pristojnosti. Na drugem mestu so pristojnosti EU za določitev minimalnih predpisov za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij v povezavi z oblikami posebej hudih oblik kriminala čezmejnih razsežnosti, kot so terorizem, trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, nedovoljeni promet z orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje, kibernetska kriminaliteta in organizirani kriminal. Na tretjem mestu se lahko sprejemajo ukrepi za spodbujanje preprečevanja kaznivih dejanj. Na četrtem mestu so pristojnosti na kazenskopravnem področju za podporo in krepitev usklajevanja in sodelovanja nacionalnih organov za preiskovanje in pregon. Na petem mestu je pristojnost za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva z namenom preprečevanja kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

3.1.7

Civilnopravne pristojnosti EU na področju pravosodja zajemajo pristojnost sprejemanja ukrepov z namenom (1) spodbujanja medsebojnega priznavanja sodnih odločb med državami članicami in njihovega izvajanja, (2) olajšanja čezmejnega vročanja, (3) določanja pravil o izbiri sodišča in prava, ki se uporablja (mednarodno zasebno pravo), (4) sodelovanja pri pridobivanju dokazov, (5) učinkovitega dostopa do sodnega varstva, (6) odprave ovir za dobro delovanje civilnega postopka, (7) uskladitve veljavnih pravil na področju kolizije zakonov in jurisdikcij in (8) razvoja alternativnih metod reševanja sporov.

3.2.1.1

Komisija pravilno kot politični cilj na področju pravosodja opredeljuje krepitev medsebojnega zaupanja pristojnih organov držav članic v njihove odločbe; to je treba poudariti, čeprav je to način za uresničevanje sodelovanja na področju pravosodja in ni cilj sam po sebi.

3.2.1.2

V skladu s PDEU mora EU tako na kazenskopravnem kot tudi na civilnopravnem področju izvajati politiko, usmerjeno v pravosodno sodelovanje, ki temelji na načelu medsebojnega priznavanja sodnih odločb, kar predpostavlja medsebojno zaupanje glede odločb (4).

3.2.1.3

Glede pobud, ki bi jih lahko sprejeli v prihodnjih petih letih za krepitev medsebojnega zaupanja, pa je Komisija dokaj nedoločna in površinska. Odbor meni, da se zlasti z opredelitvijo nadaljnjih pravosodnih instrumentov lahko nadalje spodbudi in podpre sodelovanje, ki je v preteklosti potekalo s sklenitvijo sporazumov o sodelovanju.

3.2.2.1

Da Komisija kot politični cilj na področju pravosodja določa prispevanje h gospodarski rasti ni samo po sebi umevno. PDEU Uniji daje pristojnosti na področju pravosodja z namenom, da se na kazenskopravnem področju zajamči visoka raven varnosti in da se na civilnopravnem področju olajša dostop do pravnega varstva. To so cilji sami po sebi, ki jih ni mogoče podrediti cilju, kot je gospodarska rast.

3.2.2.2

V zadnjih letih je politika EU na področju pravosodja predvsem pod vplivom finančne in dolžniške krize in v skladu s strategijo Evropa 2020 postala tudi instrument podpore za gospodarsko oživitev, rast in strukturne reforme. Odbor poudarja, da se gospodarska rast sama po sebi ne sme obravnavati kot cilj politike na področju pravosodja. Treba je preprečiti, da bi se v prihodnji politiki EU na področju pravosodja v vsakem primeru prednostno obravnavale le tiste pobude, ki so usmerjenje zgolj k lažjemu trgovanju oziroma jih je mogoče razlagati samo v tej luči. Tako obstaja nevarnost, da se drugi vidiki, ki so v enaki ali večji meri povezani z uresničevanjem območja svobode, varnosti in pravice, kot na primer varstvo temeljnih pravic, ne upoštevajo (več).

3.2.2.3

Prizadevanje za gospodarsko rast se priznava kot pomembna prednostna naloga, pod pogojem, da gre za trajnostno rast. Vendar gospodarske rasti same po sebi ni mogoče obravnavati kot cilj politike na področju pravosodja, ki mora biti v skladu s PDEU prednostno usmerjena v zagotavljanje visoke stopnje varnosti in lahkega dostopa do pravnega varstva, kar ne more biti podrejeno gospodarski rasti. Lahko pa dobro delujoče pravosodje v državah članicah EU pozitivno vpliva na trajnostno rast v Uniji, saj se civilnopravni ravni spori lahko hitreje in učinkoviteje rešujejo in se krepi pravna varnost, na kazenskopravni ravni pa se pojavi, kot sta pranje denarja in organizirani kriminal, ki škodijo formalno urejenemu gospodarstvu, lahko učinkoviteje obravnavajo.

3.2.3.1

Dejstvo, da Komisija kot politični cilj določa podpiranje mobilnosti v EU, zlasti z zagotavljanjem, da državljani Unije lahko povsod uveljavljajo svoje pravice, je mogoče povezati s ciljem, določenim v PDEU, o lažjem dostopu do pravnega varstva.

3.2.3.2

Treba je poudariti, da v Naslovu V kot cilj ni določena le svoboda, temveč tudi varnost in pravica, kar lahko pomeni omejitev svobode. Bolj kot spodbujanje mobilnosti je cilj varstvo dostopa do učinkovitega sodstva za državljane, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja. V nasprotnem primeru se znajdemo na veliko širšem področju, kot je pravosodje, ki lahko zajema širok obseg zadev, kot so zmanjšanje upravnih postopkov pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja, predpisi o razvezi zakonske zveze in dedovanju državljanov, ki uveljavljajo pravico do prostega pretoka, predpisi o prenosu pokojninskih pravic v primeru državljanov, ki izvajajo pravico do prostega pretoka, predpisi v zvezi z evropskim tehničnim pregledom vozil itd.

3.3.1

Komisija v načrtu ne obravnava nekaterih vprašanj, ki pa lahko prispevajo k uresničevanju območja svobode, varnosti in pravice.

3.3.2

Predvsem bi lahko razmislili o imenovanju sodnih uradnikov v državah članicah, ki bi bili specializirani za evropsko pravo in bi tako državljanom pri sporih v zvezi z evropsko zakonodajo nudili večjo pravno varnost.

3.3.3

Komisija upravičeno poudarja potrebo po usposabljanju vseh sodnikov in državnih tožilcev o pravu EU. Prav tako poziva k razširitvi tega usposabljanja, s tem ko vse delavce v pravni stroki poziva k udeležbi v evropskih programih usposabljanja v okviru programa za pravosodje 2014–2020. EESO v tem vidi odločilni vidik: v skladu s ciljem krepitve pravice do obrambe, opredeljenim v stockholmskem programu, meni, da je posebej pomembno, da lahko v teh programih sodelujejo ravno odvetniki, ki so prve kontaktne točke v sodnem postopku.

3.3.4

Prav tako bi lahko razmislili o uvedbi operativnih evropskih policijskih in preiskovalnih enot za učinkovito obravnavo kaznivih dejanj in prevar čezmejnih razsežnosti.

3.3.5

Treba je preučiti, v kakšni meri je treba na kazenskopravnem področju določiti minimalne predpise za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij v povezavi z oblikami posebej hudih oblik kriminala čezmejnih razsežnosti, kot so terorizem, trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, nedovoljen promet z orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje, kibernetska kriminaliteta in organizirani kriminal. V zvezi z ravnanji, za katera so razlike med državami članicami na kazenskopravnem področju tako velike, da se s tem spodkopavajo človekove pravice in pravna varnost, je treba preučiti, v kolikšni meri je treba uskladiti kazensko pravo (5).

3.3.6

Lahko bi razmislili o obvezni uvedbi skupinskih tožb, s čimer bi se moral izboljšati dostop do sodnega varstva za državljane EU.

3.3.7

Zaželeno je tudi, da se doseženi napredek na področju pravosodja in zlasti izvajanje političnih programov spremlja s kazalniki uspešnosti.

3.3.8

Nenazadnje se priporoča, da se v novi sestavi Komisije predvidi funkcija za komisarja, ki bo pristojen za človekove pravice.