29.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/88

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Voditelji držav oziroma vlad držav članic so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja. Določili so ukrepe, ki jih morajo sprejeti države članice, in zlasti izrazili polno zavezanost doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter izvajanju priporočil za posamezne države.

(4)

Svet je 9. julija 2013 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Nizozemske za leto 2013 in dal mnenje o posodobljenem programu Nizozemske za stabilnost za obdobje 2012–2017. Komisija je 15. novembra 2013 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Nizozemske za leto 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2014. Komisija je 13. novembra 2013 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(6)

Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize ter modernizaciji javne uprave.

(7)

Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Nizozemsko, ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Nizozemskem še naprej obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih je potrebno spremljanje in ukrepanje politike. Pozornost si zaslužijo predvsem makroekonomska gibanja na področju zadolženosti in razdolževanja v zasebnem sektorju ter še neodpravljene neučinkovitosti nepremičninskega trga. Čeprav velik presežek na tekočem računu ne predstavlja tveganj, ki bi bila primerljiva s tveganji, povezanimi z velikimi primanjkljaji, in je deloma povezan s potrebo po razdolževanju, bo Komisija spremljala gibanja tekočega računa na Nizozemskem v okviru evropskega semestra.

(8)

Nizozemska je 29. aprila 2014 predložila nacionalni program reform za leto 2014, 30. aprila 2014 pa še svoj program za stabilnost za leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(9)

Cilj proračunske strategije iz programa za stabilnost za leto 2014 je, da se zagotovi vzdržna odprava čezmernega primanjkljaja v letu 2013 in se do leta 2015 doseže proračunsko stanje, ki približno ustreza srednjeročnemu cilju. Srednjeročni cilj je strukturni primanjkljaj v višini največ 0,5 % BDP, kar je v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Izvedeni so bili znatni dodatni fiskalni ukrepi, vendar pa se načrtuje, da bo (ponovno izračunani) strukturni saldo v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 ostal nespremenjen, kar kaže na pomembno odstopanje od zahtevane najmanjše prilagoditve v višini 0,5 % BDP. Načrtuje se, da se bo v letu 2015 (ponovno izračunani) strukturni saldo izboljšal za 0,3 odstotne točke BDP. V letu 2014 in 2015 se bodo odhodki povečevali v skladu z referenčno vrednostjo za odhodke. Po splošni oceni nizozemske proračunske strategije je potek prilagajanja za doseganje srednjeročnega cilja deloma v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in rast. V skladu s programom za stabilnost se bo bruto javnofinančni dolg leta 2015 stabiliziral, nato pa se bo zmanjševal. Makroekonomski scenarij, ki je podlaga za proračunske napovedi v programu za stabilnost in ga je pripravil neodvisni nizozemski urad za analizo ekonomske politike, je verjeten. Zdi se, da so tveganja za neizpolnitev proračunskih ciljev znatna, vendar na splošno uravnotežena. V skladu s pomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2014 se pričakuje stabilizacija strukturnega salda v letu 2014 in izboljšanje za 0,5 % BDP v letu 2015. V skladu z napovedjo Komisije bi Nizozemska dosegla referenčno vrednost za odhodke v letu 2014, v letu 2015 pa ne. Za okrepitev potenciala za rast na Nizozemskem je bistvenega pomena, da se pri zahtevani konsolidaciji ohranijo odhodki, ki spodbujajo rast, kot so na primer odhodki za inovacije in raziskave, vključno s temeljnimi raziskavami, izobraževanjem in usposabljanjem. Na podlagi ocene programa za stabilnost in napovedi Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je Nizozemska vzdržno zmanjšala svoj javnofinančni primanjkljaj, in sicer pod 3 % BDP v letu 2013, vendar od leta 2014 dalje obstaja tveganje znatnega odstopanja od zahtev iz preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast.

(10)

Eden ključnih izzivov predstavlja trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem so se v zadnjih desetletjih nakopičile togosti in izkrivljajoče spodbude, ki so oblikovale vzorce stanovanjskega financiranja in varčevanja v tem sektorju. Dejstvo, da gospodinjstva povečujejo bruto hipotekarni dolg na podlagi stanovanjskega premoženja, je večinoma posledica dolgoletnih fiskalnih spodbud, zlasti stoodstotne davčne olajšave za hipotekarne obresti. Od aprila 2012 je bila izvedena vrsta ukrepov, da bi se vprašanje teh spodbud deloma razrešilo. Nekateri od njih so bili namenjeni prilagajanju davčne obravnave stanovanjskega financiranja. Postopno omejevanje davčne olajšave za hipotekarne obresti in povečevanje spodbud za odplačevanje je vsekakor upravičeno, vendar se ta ukrep uvaja prepočasi, da bi lahko znatno vplival na dinamiko odplačevanja. Razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki naj bi leta 2018 znašalo 100 %, je še vedno visoko. Trg najemnih stanovanj omejujeta množica predpisov in obsežen sektor socialnih stanovanj, za katerega so hkrati značilne dolge čakalne liste. V tem sektorju je nedavna uvedba različnih najemnin glede na dohodek gospodinjstva dobrodošel ukrep, vendar je njegov učinek omejen. Podjetjem, ki upravljajo socialna stanovanja, je še vedno dovoljena gradnja stanovanj, za katera mesečna najemnina presega zgornjo mejo socialne najemnine. Čeprav so priporočila iz leta 2013 pozivala k temu, da se prizadevanja osredotočijo na podporo gospodinjstvom, ki jo najbolj potrebujejo, se ta preusmeritev še izvaja. Predlagani ukrepi tako pomenijo korak v pravo smer, vendar reforme pri obravnavanju temeljnih težav na splošno napredujejo počasi in jih je torej treba pospešiti, ko bodo to dovoljevale gospodarske razmere, hkrati pa je treba še naprej zagotavljati, da bodo socialna stanovanja dostopna prikrajšanim državljanom, ki stanovanj ne morejo najeti po tržnih pogojih, tudi na lokacijah, na katerih je povpraševanje veliko.

(11)

Dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema je bila izboljšana s postopnim zvišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti s 65 let v letu 2012 na 67 let v letu 2023. Nizozemska je začela izvajati obsežne reforme stebrov pokojninskega sistema, ki se financirajo z zasebnimi in javnimi sredstvi, ter sistema dolgotrajne oskrbe. Te reforme so dopolnjene z reformami, ki spodbujajo starejše delavce, da delajo dlje, ter reformami za povečanje mobilnost na trgu dela. Z reformami dolgotrajne oskrbe se je odgovornost prenesla na občine, pri čemer so se zmanjšali skupni odhodki, poudarek pa je na večji učinkovitosti. Te obsežne reforme še niso v celoti sprejete. Med drugim še vedno predstavlja izziv primerna znotraj- in medgeneracijska porazdelitev stroškov in tveganj, kakovost in dostopnost dolgotrajne oskrbe pa je treba spremljati. Izvedba načrtov za reformo na področju dolgotrajne oskrbe bi prispevala k zajezitvi hitro rastočih stroškov, ki so posledica staranja prebivalstva, in s tem podprla vzdržnost javnih financ. Pri tem bi bilo treba ohranjati ustrezno raven kakovosti in dostopnosti dolgotrajne oskrbe.

(12)

Reforme trga dela, ki jih je predlagala vlada, so namenjene povečanju udeležbe in mobilnosti na trgu dela. Namen zakona o udeležbi na trgu dela je povečati udeležbo na trgu dela. Vendar te reforme še niso uzakonjene. Poleg tega so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje fiskalnih ukrepov, ki odvračajo od iskanja zaposlitve in za povečanje zaposljivosti ljudi z obrobja trga dela, vključno z ženskami, osebami iz priseljenskih družin, invalidi in starejšimi. Nizozemska je napovedala reforme sistema nadomestil za brezposelnost in svoje razmeroma stroge delovnopravne zakonodaje, vključno z davčno spodbudo za povečanje udeležbe na trgu dela. Navedeni ukrepi so korak v pravo smer, vendar pa bo celovita ocena njihove uspešnosti mogoča šele po njihovi izvedbi. Hitrejše odpravljanje preostalih dejavnikov, ki prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu odvračajo od opravljanja večjega števila delovnih ur, bi lahko še dodatno omililo pomanjkanje delovne sile v prihodnosti. Obstoječo prožnost institucionalnega okvira bi bilo mogoče bolje izrabiti za večjo diferenciacijo pri rasti plač, kar bi okrepilo skupne dohodke gospodinjstev in s tem domače povpraševanje, ne da bi bila prizadeta konkurenčnost.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo nizozemske ekonomske politike. Ocenila je nacionalni program reform in program za stabilnost. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 4 v nadaljevanju.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil nizozemski program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke 1 v nadaljevanju.

(15)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 2 in 4 v nadaljevanju.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Kot država katere valuta je euro, bi morala Nizozemska tudi zagotoviti popolno in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Po odpravi čezmernega primanjkljaja okrepi proračunske ukrepe za leto 2014 zaradi nastajajoče vrzeli v višini 0,5 % BDP, predvidene v skladu s pomladansko napovedjo služb Komisije iz leta 2014 in ki kaže na nevarnost znatnega odstopanja od zahtev iz preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Bistveno okrepi proračunsko strategijo v letu 2015 za doseganje in ohranjanje srednjeročnega cilja in zagotovi spoštovanje pravila glede višine dolga za vzdržno zmanjševanje deleža javnega dolga. Zaščiti odhodke na področjih, ki neposredno vplivajo na rast, kot so izobraževanje, inovacije in raziskave.

2.

Ko bodo to dovoljevale gospodarske razmere, okrepi prizadevanja za reformo trga nepremičnin s pospešitvijo zmanjšanja davčne olajšave za hipotekarne obresti, tako da uvede bolj tržno naravnan mehanizem za določanje višine najemnin na trgu najemnih stanovanj in z dodatnim vezanjem višine najemnin za socialna stanovanja na višino dohodkov gospodinjstev. Spremlja učinke reform v zvezi s socialnimi stanovanji v smislu dostopnosti in cenovne dostopnosti teh stanovanj za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Si še naprej prizadeva, da se politike v zvezi s socialnimi stanovanji preoblikujejo z namenom, da se podpora zagotovi gospodinjstvom, ki jo najbolj potrebujejo.

3.

Izvede reforme drugega stebra pokojninskega sistema, da se zagotovi primerna znotraj- in medgeneracijska porazdelitev stroškov in tveganj. Postopno zviševanje zakonsko določene upokojitvene starosti podkrepi z ukrepi za povečanje zaposljivosti starejših delavcev. Izvede predvideno reformo na področju dolgotrajne oskrbe, da se zagotovi vzdržnost, hkrati pa pravičen dostop in kakovost storitev, ter spremlja učinke te reforme.

4.

Sprejme nadaljnje ukrepe za krepitev udeležbe na trgu dela, zlasti ljudi na obrobju trga dela, in zmanjša odvračilne davčne ukrepe na trgu dela. Izvede reforme delavnopravne zakonodaje in sistema nadomestil za brezposelnost ter nadalje zmanjša togosti na trgu dela. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami omogoči večjo diferenciacijo pri rasti plač, tako da v celoti izkoristi obstoječi institucionalni okvir.