21.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/35

1.1

EESO pozdravlja odločitev Komisije, da že drugo leto zapored objavlja pregled stanja Unije inovacij, v katerem ugotavlja velik napredek, saj se po načrtu izvaja več kot 80 % zavez iz vodilne pobude. EESO se strinja z napredkom, zlasti glede okvira politik, ki se nanašajo na implementacijo konkretnih zavez, zato pričakuje, da bo do konca leta 2014 uveljavljenih vseh 34 zavez.

1.2

Kljub doseženemu napredku v letu 2012 na nekaterih pomembnih področjih, kot so enotni patent in nova pravila za sklade tveganega kapitala, ni razlogov za samozadovoljstvo. Unija inovacij še ne daje rezultatov na področju gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Opaziti tudi ni bistvenih premikov pri globalnem povečanju konkurenčnosti evropskega raziskovalnega prostora.

1.3

EESO z veliko zaskrbljenostjo spremlja zlasti trend zmanjševanja izdatkov za R&R v proračunih večine držav članic že drugo leto zapored. Enako zaskrbljujoče je večanje inovacijskega prepada med državami članicami in med posameznimi regijami. Potreben bo nov razmislek o učinkovitosti regionalne kohezijske politike in strukturnih skladov v odnosu do Unije inovacij, zlasti z vidika bega možganov iz regij z omejenimi možnostmi v uveljavljene raziskovalne centre.

1.4

Kriza je Evropo že prisilila v poglabljanje integracije na področju zagotavljanja makro-ekonomske stabilnosti in delovanja monetarne unije. EESO je prepričan, da sta večja integracija in poglabljanje potrebna tudi na področju R&I, če želimo, da bo projekt Unije inovacij resnično prispeval k večji konkurenčnosti evropskega znanja, gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. EESO poziva Evropski svet, da na oktobrski seji v svojih sklepih podpre poglabljanje koncepta Unije inovacij.

1.5

EESO je namreč prepričan, da Unija inovacij, tudi ob uresničitvi vseh 34 zavez, potrebuje nadaljnje poglabljanje, in v tej zvezi podpira priporočila ERIAB (1) ter odzive Komisije nanje. Obenem poziva Komisijo, da čim prej pripravi nabor ukrepov in področij, na katerih je poglabljanje možno in nujno. Odbor vidi priložnosti za poglabljanje zlasti v nadaljnjem izboljšanju okolja za hitro rastoče inovativne družbe, na področju inovacij v javnem sektorju, pri socialnih inovacijah ter v novih, inovativnih poslovnih modelih, ki bi radikalno spremenili miselnost in obstoječe pristope do inovativnih rešitev.

1.6

Delujoč Evropski raziskovalni prostor (ERP) je nepogrešljiva komponenta Unije inovacij. Kljub popolni podpori Evropskega sveta EESO dvomi v njegovo vzpostavitev do konca leta 2014, saj ne vidi zadovoljivega napredka na ključnih področjih: mobilnost raziskovalcev, učinkovitost nacionalnih raziskovalnih sistemov, optimizacija uporabe raziskovalnih infrastruktur, konkurenčna uporaba nacionalnih raziskovalnih sredstev, vzpostavitev trga pravic intelektualne lastnine itd. Zato EESO poziva Komisijo in države članice, da čim prej zagotovijo vse pogoje za razvoj ERP v smeri, ki jo je predlagala Komisija v svojem sporočilu (2).

1.7

EESO pozitivno ocenjuje napredek pri izgradnji vrhunskih raziskovalnih infrastruktur vse-evropskega pomena ter spodbudne začetne rezultate Evropskih partnerstev za inovacije. Pri slednjih meni, da so v določeni meri še vedno nepreverjen in nedodelan model, in poziva Komisijo, da na osnovi dosedanjih izkušenj pripravi celovito analizo učinkovitosti ter enotne okvirne pogoje za njihovo delovanje in financiranje.

1.8

Sistem podpore za raziskave in inovacije je v Evropi še vedno prezapleten, kar odvrača zlasti mikro in mala podjetja od raziskovalnih projektov EU. Poleg kompliciranih in zamudnih administrativnih zahtev gre tudi za neusklajenost postopkov pri programih na regionalni, nacionalni in evropski ravni.

1.9

Odbor vidi veliko rezervo za spodbujanje inovacij v bolj inovativno usmerjenih javnih naročilih. Zato poziva države članice, da povečajo uporabo instrumenta predkomercialnih naročil ter širijo dobre prakse in modele inovacijam prijaznih javnih naročil. To bi moralo veljati tudi za javna naročila, ki so financirana iz strukturnih skladov.

1.10

Reforma izobraževalnih sistemov bi morala, med drugim, zagotoviti Evropi bistveno več visoko usposobljenih znanstvenikov in inženirjev (3). EESO meni, da bi bilo dobro v njihove študijske programe vključiti podjetniško usposabljanje in managerska znanja, ki so potrebna za učinkovito transformacijo dobrih idej v uspešne projekte. Odbor priporoča vključevanje podjetij in socialnih partnerjev v pripravo učnih načrtov in izvajanje doktorskih programov.

1.11

EESO želi ponovno izpostaviti specifično vlogo socialnih inovacij, ki lahko igrajo pomembno vlogo pri soočanju s krizo in drugimi izzivi sodobne družbe. Zato je potrebno razviti take podporne mehanizme, ki so dosegljivi tudi potencialnim socialnim inovatorjem v civilni družbi in v sektorju socialne ekonomije. EESO poziva Komisijo, da čim prej uresniči pobudo za vzpostavitev inkubatorja inovativnih socialnih projektov.

2.1

Unija inovacij je ena od sedmih vodilnih pobud iz strategije Evropa 2020. Njen cilj je, da z izboljšanjem okvirnih pogojev ustvari Evropo, prijazno inovacijam, ter tako zagotovi, da se inovativne ideje realizirajo v izdelke in storitve, ki bodo ustvarili rast in delovna mesta. Analize kažejo, da države, ki so v preteklosti več investirale v R&I, okrevajo bistveno hitreje in imajo višje stopnje zaposlenosti (4).

2.2

V sporočilu Stanje Unije inovacij 2012 (5) Evropska komisija že drugo leto zapored povzema dosežke na ravni držav članic in na evropski ravni na področju uresničevanja Unije inovacij, ene ključnih vodilnih pobud strategije Evropa 2020.

2.3

Komisija v splošnem ugotavlja velik napredek pri uresničevanju Unije inovacij. Po načrtu se izvaja več kot 80 % zavez iz vodilne pobude. Države članice se čedalje bolj osredotočajo na ustvarjanje poslovnega okolja, naklonjenega inovacijam: znižujejo se davčne stopnje za naložbe v raziskave, znižujejo se stopnje davka na dobiček od patentov, krepi se podpora lažjemu dostopu do tveganega kapitala itd.

2.4

Kljub temu pa sporočilo navaja vrsto zaskrbljujočih trendov, ki so v pretežni meri posledica ekonomske krize in velikih proračunskih primanjkljajev:

2.5

Ključna ugotovitev sporočila je, da mora Evropa okrepiti svojo zavezo v zvezi z doseganjem rasti, ki temelji na inovacijah. Za dosego tega cilja bo nujno nadaljnje poglabljanje Unije inovacij. V tem trenutku še ni natančno opredeljeno, na katerih področjih, s katerimi ukrepi in s kakšno dinamiko se bo poglabljanje izvajalo.

3.1

EESO pozdravlja odločitev Komisije, da vsako leto pripravi analizo stanja Unije inovacij kot ene ključnih vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Pravočasna analiza učinkov omogoča korektivne ukrepe na področjih, kjer stvari ne vodijo v pravo smer.

3.2

Obdobje dveh let je, glede na običajno prakso uveljavljanja nove zakonodaje v EU, prekratko za realno vrednotenje doseženih rezultatov (6). Kljub temu EESO ocenjuje, da je okvir politik in zakonodaje za Unijo inovacij več ali manj na mestu, a se rezultati v smislu gospodarske rasti in novih delovnih mest žal še ne kažejo.

3.3

Ob poplavi in prevladi debat o javno finančnih primanjkljajih, zloglasnih varčevalnih ukrepih ter vsesplošnem padanju zaupanja v evropske projekte predstavlja Unija inovacij eno bolj pozitivnih in uspešnih zgodb. Večina zavez iz vodilne pobude Unija inovacij se izvaja več ali manj po načrtu. Zato EESO upravičeno pričakuje, da bo do konca leta 2014 uveljavljenih vseh 34 zavez.

3.4

EESO pozitivno ocenjuje napredek na področju izgradnje sodobnih raziskovalnih infrastruktur vseevropskega pomena, zahvaljujoč učinkoviti vlogi in aktivnostim ESFRI (7). Od skupno 48 projektov s seznama ESFRI je v fazi izvedbe že 27 projektov, kar daje dobro upanje za dosego cilja – izgradnja 60 % prednostnih evropskih raziskovalnih infrastruktur do leta 2015 (8). Po mnenju Odbora Evropa še vedno premalo učinkovito koordinira in optimizira izrabo svojih raziskovalnih infrastruktur.

3.5

Nov koncept evropskih partnerstev za inovacije, ki so v prvih pilotnih projektih usmerjena v spopadanje s ključnimi družbenimi izzivi (9), za sedaj kaže spodbudno sliko. Povezati skušajo interesne skupine na vseh ravneh, preseči razdrobljenost in zagotoviti kritično maso. Kljub pozitivnim znakom so evropska partnerstva v določeni meri še nepreverjen in nedodelan model. Zato EESO poziva Komisijo, da na osnovi dosedanjih izkušenj čim prej pripravi celovito analizo učinkovitosti te pobude ter pripravi enotne okvirne pogoje za njihovo delovanje in financiranje v prihodnje.

3.6

Kljub nedvomnemu napredku na nekaterih področjih ni prostora za samozadovoljstvo. V nadaljevanju želi EESO izpostaviti področja, na katerih pozitivnih sprememb še ni zaznati v zadovoljivi meri in je potrebno hitro in učinkovitejše ukrepanje.

3.7

Sistem podpore za raziskave in razvoj v Evropi je še vedno prezapleten. Morebitni upravičenci se srečujejo z nepregledno množico obstoječih instrumentov (nacionalnih in regionalnih programov, medvladnih pobud in postopkov financiranja EU). Tudi administrativne zahteve se niso bistveno zmanjšale. To ovira čezmejno sodelovanje in odvrača zlasti mala in srednja ter mikro podjetja od raziskovalnih projektov EU. Poleg administrativnega bremena gre tudi za precejšnjo neusklajenost postopkov.

3.8

Izhodiščna točka za Unijo inovacij mora biti izgradnja odličnega in sodobnega izobraževalnega sistema v vseh državah članicah, vključno z reformo visokošolskega izobraževanja. Podjetja še vedno skoraj niso vključena v pripravo učnih načrtov in izvajanje doktorskih programov. Zato EESO ponovno zahteva, da se socialnim partnerjem omogoči aktivno sodelovanje pri načrtovanju bodočih izobraževalnih sistemov.

EESO tudi priporoča integracijo managerskih in podjetniških znanj v izobraževanje bodočih inženirjev in znanstvenikov, da se olajša in pospeši transformacijo dobrih idej v uspešne tržne projekte.

3.9

EESO podpira široko opredelitev inovacij, ki lahko segajo na številna področja. V svojih prejšnjih mnenjih je večkrat izpostavil specifično vlogo socialnih inovacij  (10), ki pogosto prihajajo prav iz organizacij civilne družbe. Mnoge komponente evropskih socialnih sistemov so plod inovativnih idej civilne družbe ter akterjev socialne ekonomije. Zato mora podpora inovativnosti zajeti vsa družbena področja, finančni mehanizmi pa odražati vso izjemno raznolikost inovacij.

3.10

Še vedno smo neučinkoviti pri komercializaciji inovativnih idej: dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala inovativna podjetja, je še vedno otežen (krčenje skladov tveganega kapitala zaradi finančne krize). Podjetništvo in inovativnost gresta pogosto z roko v roki. V Evropi smo že po tradiciji manj tolerantni do morebitnega podjetniškega neuspeha. Še bolj rezervirani smo do rizičnih, inovativno usmerjenih projektov. Enotni trg kapitala (zlasti tveganega) še ne deluje. Prepočasi se uveljavljajo nove oblike financiranja inovativnih podjetij, kot so "skupinsko financiranje" (crowd funding) ali "poslovni angeli". Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja je zelo pozitivna izkušnja, a žal ne more zadostiti povpraševanju.

3.11

Vzpostavitev enotnega trga inovacij je v veliki meri odvisna od dobrega funkcioniranja enotnega evropskega trga. Ta se še vedno sooča s številnimi ovirami in pomanjkljivostmi, zlasti na področju prostega pretoka storitev in kapitala (11). EESO ponovno predlaga Komisiji, da razmisli o vzpostavitvi vseevropske elektronske baze podatkov (v obliki iskalnika), ki bi zajemala specifična znanja v posameznih podjetjih in raziskovalnih institucijah, kar bi omogočilo hitrejše povezovanje podjetij in drugih organizacij na inovativnih projektih (morda v okviru obstoječe Evropske podjetniške mreže) (12).

3.11.1

V isto kategorijo spadajo ovire pri vzpostavljanju enotnega trga pravic intelektualne lastnine. Enotni evropski patent je sicer končno ugledal luč sveta, kar je pomemben dosežek, a postopki še niso operacionalizirani.

3.12

Evropa zamuja tudi pri vzpostavljanju inovativnih trgov naročil, zlasti preko mehanizma javnih naročil (13). V EU je absolutno premalo javnih naročil namenjenih spodbujanju inovacij. Zato EESO poziva države članice, da bistveno povečajo uporabo instrumenta predkomercialnih naročil, ki bi po ocenah Komisije spodbudila nastanek dodatnih trgov naročil v vrednosti 10 milijard EUR. S tem v zvezi Odbor opozarja tudi na pobude Evropskega parlamenta za modernizacijo javnih naročil (14). Za povečanje povpraševanja po inovativnih izdelkih in storitvah bi morali v večji meri uporabljati tudi tista javna naročila, ki so sofinancirana iz strukturnih skladov.

3.13

Delujoči Evropski raziskovalni prostor, ki je sinonim za enotni trg za raziskave in inovacije, je eden ključnih pogojev za polno uveljavitev koncepta Unije inovacij. Evropski svet je določil leto 2014 kot rok za njegovo dokončno vzpostavitev (15). To pomeni, da bi morale biti do takrat odstranjene vse ključne ovire za mobilnost in čezmejno sodelovanje na področju raziskav in inovacij, vključno z odprtjem trga dela za raziskovalce, ustanovitvijo dodatnih pokojninskih skladov, optimalnim pretokom znanja in raziskovalnih dosežkov ter bolj konkurenčno uporabo nacionalnih raziskovalnih sredstev. EESO je svoje poglede na dokončanje ERP podrobneje opredelil v enem od svojih mnenj (16) in že takrat izrazil bojazen, da je leto 2014 preveč ambiciozen rok.

3.14

Prioriteta pri financiranju in spodbujanju inovativnih dejavnosti se mora odražati prav v vseh programih financiranja EU, vključno s kohezijskimi skladi, in ne le v okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost. Zato EESO poziva države članice, da izkoristijo priložnosti, ki se ponujajo z novo uredbo o strukturnih skladih (17).

3.15

Za dobro delovanje Unije inovacij sta potrebna trajno prizadevanje in učinkovito sodelovanje na vseh ravneh: na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni. Nujno je večje osredotočenje na vlogo regionalne inovacijske politike, ki lahko veliko prispeva k zmanjšanju bega možganov iz regij z omejenimi možnostmi v uveljavljene evropske raziskovalne centre.

4.1

Po mnenju EESO predstavlja uveljavitev 34 zavez iz vodilne pobude le prvi korak k doseganju resnične Unije inovacij. Če želimo, da bo izdatno prispevala k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, bo v naslednji fazi nujna njena poglobitev v smislu bistveno večje integracije in koordinacije nacionalnih R&I politik z ukrepi in politikami EU. EESO poziva Komisijo, da nemudoma pristopi k naboru konkretnih ukrepov in področij, kjer je poglabljanje ne le možno, temveč nujno.

4.2

EESO ocenjuje, da je za poglobitev veliko prostora na številnih področjih, med katerimi želi izpostaviti le nekatera:

4.3

EESO podpira ugotovitve in priporočila ERIAB, ki je izdelal prvi "stresni test" Unije inovacij (18). V njem izraža potrebo po radikalnem razmisleku o bodoči evropski strategiji rasti, temelječi na znanju in inovacijah. Med ključnimi izzivi izpostavlja:

4.4

EESO daje Komisiji pobudo, da za pospešitev razvoja novih, inovativnih poslovnih modelov razmisli o specifičnih instrumentih. Ena od možnih idej bi lahko bila uporaba t. i. "inovacijskih vavčerjev".

4.5

EESO je bil že v vodilni pobudi pozvan, da preko podjetij, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij, ki jih zastopa, spodbuja podporo Uniji inovacij in pomaga širiti najboljše prakse. Predlagamo, da Odbor, zlasti preko svojega usmerjevalnega odbora za strategijo Evropa 2020, pripravi konkreten nabor pobud in aktivnosti, s katerimi bi preko socialnih partnerjev, nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in drugih organizacij civilne družbe še v večji meri kot do sedaj pomagal graditi zaupanje v Unijo inovacij.