12.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 327/58

1.1

EESO na splošno podpira pobudo Komisije, zlasti njena prizadevanja za boj proti brezposelnosti mladih, vendar meni, da je vsebina sporočila manj ambiciozna kot njegov naslov Ponovni razmislek o izobraževanju.

1.2

Sedanja gospodarska in socialna kriza omejuje proračunske odločitve držav EU, še zlasti tistih, ki morajo sprejeti proračunske prilagoditve, ta položaj pa se je še poslabšal z zmanjšanjem proračuna Unije same. EESO opozarja na nevarnost, da bi se zaradi trenutnih rezov v proračunska sredstva, namenjena izobraževanju, nujno potrebne pobude in predlogi prelevili zgolj v izjave o dobrih namenih.

1.3

Glede na to, da obstajajo v izobraževalnih sistemih velike pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, in da je treba rešiti tudi težave pri povezovanju izobraževanja in zaposlovanja, EESO podaja naslednja priporočila.

2.1

Tema izobraževanja ima v razpravah EESO pogosto osrednje mesto, zato Odbor pozdravlja dejstvo, da je Komisija v sporočilu poudarila, da je "vlaganje v izobraževanje in usposabljanje (…) ključnega pomena za povečanje produktivnosti in gospodarske rasti" (1). Hkrati se EESO strinja s pomisleki, izraženimi v sporočilu, glede velikih sprememb, ki jih doživljajo evropski trgi dela in zaradi katerih je še bolj nujno preoblikovati izobraževalne sisteme, da bi odpravili njihove pomanjkljivosti oziroma vrzeli.

2.2

EESO je pripomogel k priznanju izobraževanja kot temeljne človekove pravice s številnimi mnenji na to temo (2), v katerih je izpostavil, da tudi v prihodnje ostaja glavni namen izobraževanja ljudi naučiti svobodnega, kritičnega in samostojnega razmišljanja ter jih usposobiti, da lahko prispevajo k razvoju družbe, v kateri živijo, in da se zavedajo dejstva, da imajo skupne vrednote in skupno kulturo.

2.3

Odbor je prepričan, da je treba pri usposabljanju učiteljev pozornost nameniti sodobnim komunikacijskim spretnostim, ki naj bi pripomogle, da šola postane bolj življenjska in zanimiva (3).

2.4

EESO se poleg tega strinja, da je treba nujno oblikovati skladne in medsektorske politične odzive na več ključnih problemov: še vedno visoko stopnjo šolskega osipa v Evropi, nizko udeležbo delavcev v vseživljenjskem usposabljanju, milijone posameznikov, ki imajo še vedno nizko stopnjo izobrazbe, nezadostno bralno sposobnost med mlajšimi od 15 let in množično brezposelnost med mladimi v nekaterih državah EU.

2.5

Vendar Odbor izraža bojazen, da bi pobude, predlagane v sporočilu, izgubile svoj pomen zaradi krize, s katero se spopadajo evropske države. Zmanjšanja proračunskih sredstev, zlasti za izobraževanje in usposabljanje, lahko otežijo odpravljanje neenakosti v izhodiščnih možnostih in spodbujanje kakovostnega izobraževanja za vse (4).

2.6

Čeprav je izobraževanje v pristojnosti držav članic, ima Evropska unija na tem področju pomembno vlogo, bodisi v okviru evropske odprte metode koordinacije med različnimi ministrstvi za izobraževanje, mehanizmov zbiranja podatkov na evropski ravni ali različnih evropskih izobraževalnih pobud, kot so bolonjski proces, københavnski proces, sporočilo iz Bruggeja, evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF) ter evropski standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti (ESGQA) (5).

2.7

Različni segmenti civilne družbe so upravičeno zaskrbljeni zaradi neusklajenosti med dejanskimi spretnostmi mladih in potrebami podjetij, pa tudi zaradi težkega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev ali iz brezposelnosti v zaposlenost. Ta vprašanja je torej treba obravnavati. EESO zato zlasti pozdravlja odločitev Evropske komisije, da okrepi sodelovanje med področjema izobraževanja in zaposlovanja ter spodbuja njune skupne pobude in ukrepe, ki omogočajo lažji prehod z izobraževanja na trg dela, odpravljajo ovire za mobilnost v EU, znatno izboljšujejo delovanje trga dela in zagotavljajo enake možnosti. EESO poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo s tem pristopom, pri tem pa ohranijo evropski socialni model in krepijo socialno kohezijo.

2.8

EESO pozdravlja novi okvir za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, ki so ga socialni partnerji pripravili kot bistveni del svojega skupnega delovnega programa za obdobje 2012–2014 in ga prvič predstavili na tristranskem socialnem vrhu 14. marca 2013.

3.1

Odbor pozdravlja dejstvo, da je Komisija posebno pozornost namenila boju proti brezposelnosti mladih na štirih ključnih področjih: visoko kakovostno izobraževanje in usposabljanje, uvajanje praktičnega učenja na delovnem mestu, uvajanje programov vajeništva in dualnih modelov usposabljanja ter krepitev partnerstev za uresničitev skupnega cilja.

3.2

Naslov sporočila kaže na ambicioznost, ki pa je njegova vsebina ne potrjuje, verjetno zato, ker se je Komisija odločila osredotočiti na en sam cilj. EESO kljub temu meni, da bi lahko bil dokument daljnosežnejši in obravnaval nujna vprašanja oziroma izzive, kot so trenutni demografski trendi v Evropi, energetika in migracije – vprašanja, ki zahtevajo veliko bolj kompleksne odgovore. Prav tako bi morali v prihodnosti upoštevati študije, ki sta jih nedavno izvedla OZN in Unesco (6).

3.3

Glede predloga Komisije EESO opozarja, da izobraževanje ne sme biti obravnavano zgolj kot orodje, ki je namenjeno razvoju izključno tistih sposobnosti, ki so pomembne za trg dela in povečanje zaposljivosti (7). Odbor znova poudarja, da zaposljivost ni odvisna le od osvojitve osnovnih spretnosti in praktičnih izkušenj, temveč tudi od lastnosti in vedenja posameznika, kot so aktivno državljanstvo, osebnostni razvoj in dobro počutje. Čeprav se torej v okviru ponovnega razmisleka o izobraževanju zaposljivost obravnava kot eden glavnih ciljev, se ta ne sme razlagati preozko.

3.4

EESO opozarja, da je treba za popolno uresničitev ciljev na področju izobraževanja naložbe v ta sektor dopolniti z zaposlitvenimi, socialnimi in ekonomskimi politikami, ki spodbujajo trajnostno rast in blaginjo. EESO je že v preteklosti priporočil, da bi morale EU in države članice, zlasti glede na sedanjo krizo, revidirati in/ali daljnosežno posodobiti politike, povezane z zaposlovanjem in kakovostnimi javnimi storitvami, pri čemer morajo večjo pozornost nameniti posebnim skupinam (otrokom, osebam s posebnimi potrebami, priseljencem itd.) ter v vse te politike vključiti vidik enakosti spolov in zagotoviti polno udeležbo organizirane civilne družbe (8).

3.5

Glede na to, da je bila ugotovljena neusklajenost med spretnostmi, po katerih trenutno povprašuje trg dela, ter spretnostmi, ki jih na splošno imajo mladi in delavci, je nujno treba povezati svet izobraževanja in svet dela, da bi tako odpravili to neravnovesje. Pri tem je seveda jasno, da učni čas in delovni čas nista in ne moreta biti enaka.

3.6

EESO zato pozdravlja nedavno odločitev Evropskega sveta o uvedbi programa Jamstvo za mlade, ki naj bi vsem mlajšim od 25 let v obdobju štirih mesecev po tem, ko končajo šolanje ali postanejo brezposelni, zagotovila dostop do dostojne zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja ali pripravništva.

3.7

Vendar pa EESO opozarja, da trenutna stopnja brezposelnosti ne zadeva le mladih, temveč tudi starejše delavce. Zato bi morali izkoristiti znanja teh delavcev, ne le da bi pomagali mladim pri njihovem vključevanju na trg dela, temveč tudi zagotovili prenos znanja, pridobljenega na podlagi tako različnih izkušenj.

3.8

EESO obžaluje, da Komisija v tem sporočilu ni izkoristila priložnosti, da bi priznala vlogo, ki jo lahko ima neformalno izobraževanje kot dopolnilo formalnemu izobraževanju, in opozarja na poziv udeležencev simpozija v Strasbourgu k vzpostavitvi skupnega srednjeročnega oziroma dolgoročnega postopka za priznavanje neformalnega izobraževanja v Evropi (9).

4.1.1

EESO se strinja s Komisijo, da morajo biti "prizadevanja (…) usmerjena na razvoj medpredmetnih spretnosti", zlasti podjetniških, vendar mora biti po njegovem mnenju prvi korak ta, da osnovne spretnosti osvojijo vsi. Strinja se tudi s tem, da je treba učenju jezikov še naprej posvečati posebno pozornost. Dejstvo je, da se mladi, ki so pridobili dobre osnovne in medpredmetne spretnosti (zlasti kar zadeva timsko delo, obvladovanje več jezikov, poznavanje računalniških orodij, sposobnost oblikovanja in izražanja lastnih stališč, sposobnost sodelovanja pri odločanju itd.), verjetno lažje vključijo na trg dela in uspejo v poslovnem svetu.

4.1.2

"Podjetniške spretnosti" so nedvomno pomemben element, pod pogojem da niso namenjene zgolj ustvarjanju podjetij. Brez podjetniškega duha v življenju ne moremo doseči veliko, sploh v teh težkih časih, ki jih trenutno preživljamo. Zato je koristno, da se te spretnosti vključijo v izobraževalne politike in programe.

4.1.3

Za razvijanje podjetniškega duha izven okvira šolskih učnih načrtov bi lahko predvideli možnost učenja na delovnem mestu in hkrati spodbujali podjetja in organizacije k sodelovanju v pobudah, ki jih izvajajo šole. Komisija in države članice bi morale bolj natančno opredeliti, kaj pomeni pravičen dostop do ustreznega izobraževanja in programov priprave na poklicno življenje, ter v sodelovanju s socialnimi partnerji in civilno družbo razviti skladen niz kazalnikov, ki bi omogočili primerjavo na različnih ravneh in oceno rezultatov.

4.1.4

EESO kljub temu meni, da bo celoten potencial podjetniškega duha mogoče uresničiti le, če ga bo spremljal duh timskega dela, ki ga je v okviru izobraževanja prav tako treba spodbujati med otroki in mladimi.

4.1.5

Učenju predmetov s področij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (predmetov STEM (10)) je treba v izobraževalnih sistemih še naprej posvečati posebno pozornost, ker so še vedno v osrčju družbe, v kateri prevladujejo tehnologije in tehnološki razvoj, in ker bo povpraševanje po visoko kvalificiranih delavcih z visoko ravnjo znanstvenega znanja še naprej naraščalo (11). Pomembno pa je, da učenje teh predmetov postane uporabniku prijaznejše, bolj ustvarjalno in torej tudi privlačnejše, kar spodbuja tudi večjo in boljšo uravnoteženost po spolu (12).

4.1.6

Komisija v sporočilu ne omenja posledic krize in proračunskih prilagoditev za znanost in raziskave ter njune akterje (raziskovalce, učitelje, univerze) niti bega možganov, ki smo mu priča v več državah EU. EESO je v več mnenjih (13) izpostavil, da si je treba prizadevati za dokončno vzpostavitev Evropskega raziskovalnega prostora, ter poudaril, da mora prosti pretok raziskovalcev, znanstvenih dognanj in tehnologije postati "peta svoboščina" notranjega trga.

4.2.1

EESO je tako kot Komisija zaskrbljen zaradi neusklajenosti med izobraževanjem in potrebami trga dela. Jasno je, da lahko izobraževalni sistem, ki ni povezan s trgom dela, privede ne le do ustvarjanja pomanjkljivih spretnosti, temveč – še huje – do brezposelnosti (14). EESO se strinja, da je treba poklicnemu izobraževanju in usposabljanju nameniti več pozornosti ter poskušati bolje razumeti povezavo med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem na eni strani ter trgom dela na drugi, zato da bi pridobljene spretnosti resnično zadovoljile potrebe trga dela. Prav tako poudarja, da je za poklicno usposabljanje, ki ustreza potrebam trga dela, nujno tudi sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe (15).

4.2.2

Usposabljanje in certificiranje spretnosti na področju IKT sta zelo pomembna za trg dela; zato je treba vlagati v ustrezne programe, namenjene pridobivanju teh spretnosti v poklicnem usposabljanju in visokošolskem izobraževanju, zlasti med dekleti. EESO podpira predlog za evropski znak kakovosti za industrijo ter usposabljanje in certificiranje na področju IKT.

4.2.3

EESO znova potrjuje pravico vsakega posameznika do nabora znanj in spretnosti, ki mu omogočajo, da se v celoti vključi v poklicno in družbeno življenje. Pravica do poklicnega usposabljanja ne bi smela biti priznana le mladim, ki se vključujejo na trg dela, temveč tudi vsem drugim delavcem, da bi jim omogočili posodabljanje njihovih znanj in soočanje z izzivi, ki so posledica vedno novih sprememb. Zaposljivost se ne nanaša samo na mlade.

4.2.4

Učenje na delovnem mestu ter zlasti dualni sistemi, ki združujejo poučevanje v razredu in pridobivanje izkušenj na delovnem mestu, imajo lahko pomembno vlogo pri doseganju sprememb, potrebnih za ustvarjanje delovnih mest (16), vendar morajo biti del izobraževalnega sistema, zaradi česar je treba pojasniti vlogo, ki naj bi jo pri tem imeli različni akterji. Ključnega pomena je, da se med šolami in podjetji poveča ozaveščenost o tej obliki učenja (17).

4.3.1

Glede na to, da se družbeni vzorci razvijajo z doslej neprimerljivo hitrostjo (prehod iz industrijske družbe v družbo znanja in iz družbe znanja v omrežno družbo), je treba sprejeti bolj ustvarjalen in inovativen pristop, v okviru katerega bi povezali različna področja življenja in različne dejavnosti, priznali in ocenili dosežene uspehe, gradili mostove med kulturo, splošnim izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem ter trgom dela, pa tudi spodbujali dopolnjevanje med neformalnim in formalnim učenjem ter se hkrati zavzemali za enake možnosti.

4.3.2

Spodbujanje učenja je smiselno, če se posameznikom zagotovijo za učenje potrebni pogoji in če to ni odvisno samo od prizadevanj, ki jih pri tem lahko in tudi mora vložiti vsak posameznik. V nasprotnem primeru bodo skupine, ki so že same po sebi prikrajšane ali odrinjene na rob, še naprej deležne skupinskega izključevanja. EESO je zato vse bolj zaskrbljen zaradi dejstva, da je udeležba v izobraževalnih programih za odrasle zelo nizka: po podatkih Komisije je v EU povprečen delež odraslih, vključenih v programe vseživljenjskega učenja, zgolj 8,9 %, v sedmih državah članicah pa komaj 5 %.

4.3.3

Izboljšati je treba postopke priznavanja znanj, pridobljenih zunaj šole (neformalno učenje), ki so trenutno preveč formalni. Poleg tega je treba opozoriti, da morajo s tem povezane odločitve temeljiti na posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe ter da je zagotavljanje kakovosti postopkov priznavanja naloga države. Ti postopki lahko učinkoviteje prispevajo k večji prepoznavnosti koristi neformalnega izobraževanja, predvsem med socialnimi partnerji. Prav tako je treba zagotoviti, da so informacije o načinih priznavanja in vrednotenja znanj čim bolj izčrpne in razumljive, tako da bi bile koristne za vse.

4.3.4

V času, ko je stopnja brezposelnosti visoka, zlasti med mladimi, je treba na bolj odprt in prožen način ponovno razmisliti o pridobivanju spretnosti; v srednje- in dolgoročnem obdobju je to za Evropo ključni izziv. Za spopadanje s temi izzivi morajo države članice zlasti:

4.3.5

Odbor podpira namero Komisije, da oblikuje evropski prostor spretnosti in kvalifikacij, ki bi omogočil večjo usklajenost in preglednost pri priznavanju spretnosti in kvalifikacij v EU.

4.4.1

EESO tako kot Komisija priznava ključno vlogo učiteljev in pedagogov pri izboljšanju učenja ter spodbujanju otrok in mladostnikov, da pridobijo spretnosti, ki jih potrebujejo za spoprijemanje z izzivi globalizacije. Zato se zdi vlaganje v usposabljanje in zaposlovanje kakovostnih učiteljev in pedagogov potrebna in ustrezna strategija.

4.4.2

To, da lahko imajo dobri učitelji in pedagogi odločilno vlogo, pa ne pomeni, da je pridobivanje znanj odvisno samo od poučevanja ali da gre podcenjevati socialno-ekonomske razmere, v katerih poteka učenje.

4.4.3

Glede na pomembne in obsežne ekonomske, socialne in tehnološke spremembe je treba učiteljski poklic razumeti kot ključni element za spodbujanje visoko kakovostnega izobraževanja, ki se lahko prilagodi zahtevam našega časa, zato je bistvenega pomena izboljšati akademsko in poklicno usposabljanje učiteljev, jim ponuditi primerne plače in ustrezne karierne pogoje, da bi ta poklic postal privlačnejši za mlajše generacije. Prav tako je izredno pomembno, da se pri zaposlovanju učiteljev zagotovi boljša uravnoteženost po spolu;

4.4.4

Odbor opozarja, da je treba pri zaposlovanju učiteljev upoštevati raznolikost, zlasti z vidika etnične pripadnosti, kulture, vere, starosti, itd. Poleg tega je v okviru prostega pretoka ljudi in migracij še posebej pomembno, da se okrepijo znanja jezikov in medkulturne komunikacijske spretnosti, tako pri otrocih in mladostnikih kot pri učiteljih, da se omogoči boljše medsebojno sodelovanje, tudi če so materni jeziki različni. Poskrbeti je treba za ustrezno usposabljanje učiteljev, tako da bi znali delati s študenti, ki želijo prezgodaj opustiti šolanje, so v stiski, živijo na socialno ogroženih območjih ali jim grozi socialna izključenost. Zato potrebujemo sodobne učitelje, ki se lahko prilagodijo večkulturnemu in večplastnemu učnemu okolju (18).

4.5.1

EESO pozdravlja zavezo Komisije, da bo več pozornosti namenila financiranju izobraževanja in v ta namen s ključnimi akterji začela razpravo o koristih vlaganja v izobraževanje (19). Podpira tudi njeno namero, da bo s socialnimi partnerji preučila možnosti za povečanje ponudbe kakovostnih usposabljanj na delovnem mestu.

4.5.2

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da države članice spodbujajo nacionalne razprave o trajnostnih mehanizmih za financiranje izobraževanja in usposabljanja. Kljub pozornosti, ki se posveča temu vprašanju, pa se sredstva za izobraževanje in usposabljanje v številnih državah članicah zmanjšujejo (20). EESO poudarja pomen široke in stalne udeležbe socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe v celotnem procesu. Odbor pozdravlja prizadevanja za vključitev zasebnega sektorja v sofinanciranje sektorja izobraževanja, zlasti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vendar hkrati priporoča, da se v tem primeru določijo jasna merila o delitvi odgovornosti med različnimi sektorji (javnim, zasebnim in drugimi). To pa ne pomeni, da so države razbremenjene obveznosti, ki so jih prevzele na nacionalni in mednarodni ravni v zvezi z zagotavljanjem ustreznega financiranja in kakovostnega izobraževanja za vse (21).

4.5.3

EESO znova odločno poudarja pomen programov mobilnosti mladih, kot so Erasmus, Erasmus Mundus in Mladi v akciji, katerih prispevek k osebni rasti ter razvoju sposobnosti in spretnosti mladih je splošno priznan. Zato je treba v novem večletnem finančnem okviru za te programe zagotoviti več sredstev. Poleg tega je treba izboljšati postopke izbora udeležencev v teh programih, da se vsem zagotovijo enake, pravične in realne možnosti, pri čemer je treba k sodelovanju v teh pobudah spodbujati pripadnike posameznih močno ogroženih skupin ter poiskati rešitve za odpravo ovir v zvezi s finančnimi sredstvi in kvalifikacijami, s katerimi se soočajo številni študenti in mladi.

4.6.1

Odbor se strinja s Komisijo glede pomembnosti tesnejšega sodelovanja z različnimi akterji in družbenimi skupinami na področju izobraževanja in usposabljanja. Partnerstva lahko omogočijo bogato izmenjavo izkušenj in so priložnost, da se v izobraževalni proces vključijo vsi, ki lahko zagotovijo in/ali posodobijo posebne spretnosti, zlasti tiste, ki jih zahteva trg dela.

4.6.2

EESO poudarja, kako pomembno je, da se v šolsko življenje vključijo vse zainteresirane strani (vključno z mladinskimi organizacijami in organizacijami skupnosti, šolami in učitelji, starši in skrbniki, podjetji in sindikati, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi nacionalnimi javnimi organi) ter da se določijo jasni cilji, izvajajo redne ocene in predvidijo zadostni viri, s katerimi se zagotovi trajnost teh partnerstev. EESO izraža upanje, da bo program Erasmus za vse odločno prispeval k podpori, spodbujanju in promociji partnerstev, ki si prizadevajo za kakovostno izobraževanje in enake možnosti. Izobraževanje, ki je po naravi celosten proces, zahteva visoko stopnjo poklicnega usmerjanja v povezavi s službo za poklicno svetovanje. Poleg tega je treba razširjati dobre prakse, ki jih izvajajo številne šole, ki se popoldne prelevijo v centre za kulturne dejavnosti, srečanja in vseživljenjsko izobraževanje s ponudbo, namenjeno različnim generacijam iz najrazličnejših družbenih skupin.

4.6.3

EESO priznava pomen mladinskih organizacij za dinamiko sodelovanja mladih in njihov prispevek k reševanju ogromnih težav, s katerimi se dandanes sooča mladina. Največja težava je seveda visoka brezposelnost, ki je popolnoma nesprejemljiva. Vzpostavljanje partnerstev s temi organizacijami, s katerimi bi spodbudili pridobivanje "socialnih spretnosti", kot so npr. organizacijske in komunikacijske sposobnosti, sposobnost vodenja, samoiniciativnost in znanje tujih jezikov, je lahko dobra strategija, pod pogojem da se zanjo zagotovijo potrebna sredstva (22).

4.6.4

EESO podpira zamisel o vzpostavitvi sistema jamstev za mlade v državah članicah, ki bi bil financiran iz posebnega sklada v okviru večletnega finančnega okvira, vendar meni, da so predvidena sredstva v višini šest milijard EUR očitno nezadostna glede na to, da je del teh sredstev že upoštevanih v Evropskem socialnem skladu.