19.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 271/75

1.1

Evropa se sooča z velikimi izzivi in vsaka država članica mora s kritično držo prispevati k razrešitvi problemov, ki jih je izpostavila gospodarska in finančna kriza. Eden največjih problemov je brezposelnost, ki ne glede na to, kakšne vrste je in katere družbene skupine prizadane, zahteva skupna in usklajena prizadevanja držav članic, združena v skupni strategiji, ki se bo izvajala različno glede na značilnosti in zmožnosti posamezne države.

1.2

V teh razmerah je Evropska komisija predlagala akcijski načrt za podjetništvo 2020 kot način za spodbujanje kulture podjetništva in inovacij, ki omogočajo ponovni zagon gospodarstev in oblikovanje resničnega „evropskega podjetniškega duha“, sposobnega mobilizacije družbe za doseganje ciljev, ki zadevajo vse.

1.3

V tem mnenju se analizira dodana vrednost oblikovanja akcijskega načrta za podjetništvo 2020, ki je realna zaveza za oživitev podjetniškega duha in podjetništva in resnično evropski instrument za pomoč pri premagovanju krize, ki se osredotoča na naložbe v kratko-, srednje- in dolgoročne posebne ukrepe in strukturirane politike, ki so dovolj učinkoviti, da lahko prek krepitve in spodbujanja podjetniške miselnosti, ki bo sposobna mobilizirati družbo za inovacije in gospodarsko rast, spremenijo sedanje stanje. Ta podjetniška politika mora spodbujati ustanavljanje vseh oblik podjetij. Poleg tega je treba podpirati nastanek samostojnih podjetij, obrtnikov, svobodnih poklicev, družinskih podjetij, zadrug ali socialnih podjetij.

1.4

EESO meni, da družba podjetništva ne sme obravnavati kot koncepta, ki lahko razreši vse težave, temveč kot pomoč za spremembo vedenja, ki je nujna za oblikovanje kulture inovacij, iskanje znanja in poslovnih priložnosti, da se zagotovita trajnostna gospodarska rast in socialna blaginja vseh oblik podjetij.

1.5

EESO izraža zaskrbljenost, da bo večletni finančni okvir, ki ga je potrdil Evropski svet, oslabil izvajanje akcijskega načrta za podjetništvo 2020, ki bo tako ostal zgolj finančno nevzdržen sklop dobrih namer.

1.6

EESO opozarja in poziva Evropski parlament, naj razmisli o potrebi po dodelitvi potrebnih sredstev za učinkovito in dolgoročno izvajanje načrta, ter opozarja, da lahko imata strukturna sklada pri tem pomembno vlogo.

1.7

EESO opozarja, da je treba različnim „akterjem“ na terenu, ne glede na njihov status (javni ali zasebni) ali področje dejavnosti, zagotoviti sredstva za razširjanje in spodbujanje najboljših praks na področju podjetništva.

1.8

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj akcijski načrt za podjetništvo 2020 glede na njegovo razsežnost in pomen v Evropi izvajajo v tesnem sodelovanju z različnimi predstavniškimi organizacijami MSP.

1.9

EESO se strinja, da je treba politike spodbujanja podjetništva uskladiti z izobraževalnimi politikami, tako da se omogoči vključevanje učiteljev in razširjanje tega koncepta že v zgodnjih letih šolanja. Poleg tega poziva k uskladitvi teh ukrepov tako na nacionalni kot evropski ravni, da bi zagotovili enako izvajanje predlaganih ukrepov.

1.10

EESO meni, da bi morala Komisija v skladu z drugimi podobnimi kampanjami eno od naslednjih dveh let razglasiti za „evropsko leto podjetništva“, pri čemer bi podpirala skupne pobude ter tako spodbudila koncept „evropskega podjetništva“. Ta predlog ne posega v izvedbo dneva podjetništva EU, ki je naveden v dokumentu.

1.11

EESO poziva Komisijo, naj določi četrto področje ukrepanja, ki bo namenjeno krepitvi ukrepov spremljanja, svetovanja in pomoči podjetjem, zlasti najmanjšim, prek posredniških organizacij.

1.12

EESO poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj na podlagi izkušenj številnih držav članic razvijejo in vzpostavijo sisteme za podporo starejšim, ki želijo po upokojitvi izvajati samostojno dejavnost, in poenostavijo okvir za njihove dejavnosti.

2.1

EESO meni, da so tri področja nujnega ukrepanja, ki naj bi prispevala k trajnostnemu ustvarjanju podjetniškega duha in podjetništva v Evropi, ustrezna, vendar jih morajo spremljati posebni ukrepi, ki se izvajajo na lokalni ravni v okviru „evropske“ perspektive, ki je usmerjena na globalne trge. Kljub temu da so ukrepi, ki jih je treba oblikovati, vsebinsko ustrezni, EESO poziva Komisijo, naj zagotovi njihovo finančno vzdržnost.

Področja za takojšnje ukrepanje so dobro opredeljena:

Z drugimi besedami, gre za usposabljanje in izobraževanje osebja, ustvarjanje podjetništvu prijaznih pogojev in spodbujanje koncepta na podlagi že vzpostavljenih pogojev.

EESO ponovno potrjuje, da je pojem jasno opredeljen ter da morajo države članice sprejeti skupine zaveze in pojasniti finančno vzdržnost načrta.

3.1

Podjetništvo je samo po sebi že opredeljen koncept, ki se obravnava kot posebna značilnost razvite družbe in mora biti pozitivna lastnost prevladujoče kulture (1).

3.2

Sprememba miselnosti v evropski družbi v zvezi s podjetništvom je mogoča na podlagi razširjanja obstoječih dobrih praks in uspešnih primerov v povezavi s temeljnimi pojmi kulture podjetništva, ob upoštevanju, da je treba potrebne naložbe usmeriti v čim večje izkoriščanje bogatega človeškega kapitala v Evropi. Večletni finančni okvir mora zagotoviti zadostna sredstva, da se med organizacijami in predstavniki MSP v različnih državah članicah spodbujajo in razširjajo obstoječe dobre prakse.

3.3

Za potrebno spremembo miselnosti obstajajo pomembni koncepti, ki v dokumentu niso ustrezno navedeni. To velja na primer za vprašanja intelektualne lastnine in avtorskih pravic, zaradi česar EESO poziva Komisijo, naj te koncepte, ki so ključni za doseganje splošnih ciljev iz dokumenta (2), vključi v zasnovo programskih ukrepov, ki jih je treba razviti. EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zavzamejo odločno stališče v organih za svetovno trgovino, ki urejajo ta področja.

3.4

Kljub dobrim nameram iz dokumenta pa je v njem sorazmerno malo govora o načinu izvajanja in spremljanja politik, ki jih morajo spodbujati države članice. EESO se zaveda, da je treba upoštevati, da bo veliko teh politik učinkovitih samo, če bodo države članice dejavno udeležene v procesu spremembe miselnosti, kar pa se v trenutnih gospodarskih razmerah brez dostopa do finančnih sredstev iz evropskih programov zdi težko izvedljivo. EESO še poudarja, da bo izvajanje akcijskega načrta za podjetništvo 2020 toliko bolj učinkovito, kolikor bolj bodo vanj vključeni različni predstavniki MSP, kar bo omogočilo udeležbo pomembnih akterjev pri obravnavi vprašanj in potrebni spremembi miselnosti.

3.5

EESO izraža zaskrbljenost, ker v načrtu ni posebnega proračuna za izvajanje ukrepov, zaradi česar dvomi, ali bo načrt izvedljiv brez ustreznega proračuna, ki bi omogočil izvedbo obravnavanih predlogov. Opozarja tudi, da imata lahko strukturna sklada v tem sistemu ključno vlogo, zato poziva Komisijo in države članice, naj v naslednjem referenčnem okviru Skupnosti ustrezno uporabljajo sredstva skladov za spodbujanje podjetništva. Pri izvajanju strukturnih skladov je treba predvideti spremljanje in ocenjevanje ukrepov.

3.6

EESO meni, da bi morala Komisija v skladu z drugimi podobnimi kampanjami eno od naslednjih dveh let razglasiti za „evropsko leto podjetništva“, pri čemer bi podpirala ustrezne in skupne pobude za spodbujanje koncepta „evropskega podjetništva“.

3.7

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije v smislu spodbujanja odprave upravnih bremen pri ustanavljanju in razvoju podjetij ter poziva države članice, naj sprejmejo skupne ukrepe za zaščito evropskega trga pred nepošteno konkurenco iz drugih držav ali regij.

3.8

EESO opozarja, da morajo države članice kot del svojih programov za spodbujanje podjetništva uvesti posebne ureditve v okviru sistemov socialnega varstva, ki bodo podjetnikom zagotavljale podobno raven zaščite, kot velja za delavce na splošno, s čimer bodo prispevale k večji varnosti tistih, za katere je „tveganje“ ključni dejavnik uspeha njihovih pobud.

3.9

EESO podpira oblikovanje virtualne skupine, ki bo sestavljena iz „ambasadorjev podjetništva“ in bo prek resničnih zgodb o uspehu prispevala k boljši podobi podjetnika in poslovneža ter tako na pozitiven način spremenila s tem povezana stališča v družbi. Te skupine bi razširjale vrednote podjetništva in spodbujale skupne pobude. Komisija je že sprejela prve ukrepe na tem področju, saj vsako leto v okviru evropskega tedna MSP objavi brošuro „Skrivnost uspeha“, v kateri so predstavljeni ambasadorji podjetništva iz držav članic. Enako velja za pobudo „Start up Europe“ v okviru digitalne agende.

4.1.1

EESO se strinja in poudarja, da so naložbe v spodbujanje in učenje podjetništva ključne za doseganje predlaganih ciljev v zvezi s potrebno spremembo miselnosti v družbi. EESO meni, da je treba s tem začeti v zgodnjih letih šolanja.

Odbor kljub temu poudarja, da koncept podjetništva obstaja v različnih sektorjih družbe in v različnih fazah človekovega življenja. Zato je treba podjetništvo spodbujati v okviru tega vseobsegajočega koncepta. Civilna družba je običajno inkubator za socialno podjetništvo, ki je ključno za razvoj splošnega koncepta podjetništva. EESO poziva, naj se ta pojem prizna in podpre.

4.1.2

V vseh državah članicah obstaja izjemno veliko dobrih praks, ki jih je mogoče in jih je treba razširjati in uporabljati glede na značilnosti in potrebe posamezne države. Pravilno razširjanje in spodbujanje teh pobud lahko prispeva k ustvarjanju ugodnega okolja za dojemanje pomena podjetništva in podjetniške kulture. Na podlagi večletnega finančnega okvira bo treba zagotoviti zadostna sredstva, da bodo organi in različni predstavniki MSP razširjali in spodbujali te dobre prakse.

4.1.3

EESO s konceptualnega vidika pozdravlja olajšanje spodbujanja dobrih praks na teh področjih, vendar opozarja, da je treba vedno upoštevati posebnosti držav članic, tako da se ukrepi prilagodijo glede na posamezne okoliščine.

4.1.4

EESO opozarja, da je že obstoječe zmogljivosti Evropske podjetniške mreže mogoče usmeriti v spodbujanje akcijskega načrta in obveščanje držav članic o njem. Za okrepitev teh prizadevanj bo treba spodbuditi sodelovanje med Evropsko podjetniško mrežo in drugimi organizacijami, vključenimi v proces spodbujanja podjetništva, zlasti tistimi, ki so povezane z MSP. Treba je upoštevati, da se dinamika te mreže med državami razlikuje.

4.2.1

EESO se strinja s politikami mobilizacije družbe za podjetništvo na podlagi uspešnih modelov in že preizkušenih primerov. Družba običajno posnema dobre primere, kar je učinkovit način za oblikovanje pozitivne podobe podjetništva in večjega samozaupanja pri različnih ciljnih skupinah.

4.2.2

Vendar je, kot je že bilo navedeno, nujno, da se podjetniška kultura spodbuja pri mladih že v zgodnjih letih. V ciljnih skupinah obstaja vzročno-posledično razmerje, s čimer se spodbujajo podjetništvo in inovacije. Mladi so motivirani in se pozitivno odzivajo na spodbude za podporo kulture in okolja, ki jim omogočata, da „nekaj ustvarijo“ na podlagi lastne pobude in odgovornosti, pri čemer so ponosni na lastne dosežke. Čim bolj zgodaj so mladi vključeni v projekte, pri katerih se lahko na praktičen način učijo podjetništva in se izkažejo kot dober primer za podjetništvo in sodelovanje med posamezniki s skupnimi cilji in vrednotami, boljši bodo rezultati v prihodnosti. Vloga učiteljev je ključna pri spremembi miselnosti, zato EESO zagovarja pobude, ki jim pomagajo pri razširjanju in spodbujanju koncepta. Dober primer programa mobilizacije za podjetništvo, pri katerem sodelujejo učitelji, je „F1 in schools“ (3). EESO opozarja tudi na sklepe iz poročila Entrepreneurship in education (Podjetništvo v izobraževanju), ki vsebuje pregled različnih strategij v Evropi, ki so namenjene spodbujanju izobraževanja za podjetništvo (4).

4.2.3

EESO poudarja, da ne obstaja enotna kultura podjetništva, ampak se kulture razlikujejo glede na velikost, značaj in področje dejavnosti. Ukrepi spodbujanja morajo biti zato usmerjeni v vse vrste podjetij, ne pa podpirati enotnega modela. Prav tako morajo biti osredotočeni na partnerje podjetij, zlasti banke, javne organe in medije, da bi vsi ti akterji upoštevali te kulturne razlike pri posredovanju informacij in političnem odločanju.

4.2.4

EESO želi poudariti, da je treba zaščititi in ohraniti različne oblike podjetij, da bo mogoče v celoti izkoristiti in uresničiti enotni trg in evropski socialni model, ter priporoča vsem institucijam EU in državam članicam, da delujejo v tej smeri. Vse oblike podjetij odražajo vidik evropske zgodovine, vsaka posamezna oblika pa predstavlja naš kolektivni spomin in naše različne podjetniške kulture (5). Da bi poleg tega v celoti udejanjali in spodbudili evropsko podjetništvo, je treba v okviru evropskega akcijskega načrta pojasniti in ovrednotiti raznolikost in pluralnost oblik podjetij.

4.3.1

Jasno je, da je treba različne družbene skupine ozaveščati, da je ustanavljanje podjetij rezultat prizadevanj družbe, ki priznava, ceni in je pripravljena sprejeti dodano vrednost, ki jo ustvarjajo podjetniki in poslovneži. V trenutnih gospodarskih razmerah je še pomembneje, da vsi zaznavajo njihovo vlogo v pozitivni luči.

4.3.2

Poleg ustreznega spodbujanja podjetniške kulture je nujno, da se zlasti z zakonodajnega vidika oblikujejo resnično vzdržni in stabilni pogoji za tiste, ki želijo vlagati v in tvegati razvoj določene ideje, koncepta ali poslovne dejavnosti.

4.3.3

EESO ponavlja, da je sicer nujno spodbujati nastajanje novih podjetij in olajšati prenos podjetij, ki jim grozi zaprtje ali stečaj. Vendar je nujno treba podpirati tudi obstoječa podjetja. Podjetje od svojega odprtja naprej vse do zaprtja vendar živi in potrebuje ustrezne politične ukrepe, ki vključujejo boljšo zakonodajo za ustvarjanje delovnih mest in trajnostne gospodarske dejavnosti, inovacije in konkurenčnost na notranjem trgu in v svetovnem merilu.

4.3.4

Države članice morajo nazadnje ustrezno uskladiti pogoje, da se ob upoštevanju velike raznolikosti podjetniških struktur ustvari najboljše okolje za razvoj podjetij ter podjetniških in socialnih dejavnosti. Uspešni primeri, kot so različne oblike kolektivne udeležbe pri kapitalu podjetja ali zadružna partnerstva, so lahko tudi tu vodilo za spremembe, ki jih morajo spodbujati države članice (6).

4.3.5

EESO zagovarja stališče, da morajo biti informacije o pogojih ustanavljanja podjetij bolj jasne in med državami članicami bolj usklajene, da bi enaki konkurenčni pogoji lahko spodbujali podjetniški duh. Omogočiti je treba tudi dostop do storitev, ki nudijo podporo različnim oblikam podjetij.

4.3.6

EESO se strinja, da je financiranje evropsko vprašanje, ki ga morajo vse države članice skrbno preučiti. Likvidna sredstva so omejena in v takšnih razmerah največ škode utrpijo mali podjetniki, ki želijo začeti določen projekt. Zato je nujno okrepiti mehanizme financiranja, ki podpirajo to vrsto pobud, kot so sistemi vzajemnega jamstva ali posojila z ugodno obrestno mero, ki so ključne sheme za male podjetnike, ki ne morejo pridobiti finančnih sredstev na „običajnih“ trgih (7).

4.3.7

EESO se zato strinja, da je treba okrepiti instrumente, ki podpirajo inovativne projekte in projekte, pri katerih je stopnja tveganja neposredno sorazmerna s stopnjo inovacij. Zato je ustrezna tudi odločitev, da se okrepi finančna podpora za preskušanje, demonstracijo in uvajanje novih tehnologij zaradi njihovega multiplikacijskega učinka v družbi.

4.3.8

V časih, ki so za podjetja zelo kompleksni, EESO podpira politiko za lažji prenos podjetij, saj je treba te ukrepe obravnavati kot priložnost za ponovno oživitev sektorjev gospodarstva, ki lahko spodbudijo trg dela.

4.3.9

Na tem področju je prav tako pomembna kakovost veljavne zakonodaje, ki se uporablja v okviru notranjega trga. Države članice morajo opraviti še veliko dela, vendar smeri razvoja ni mogoče obrniti.

4.4.1

Veliko se govori o „ameriškem“ ali „anglosaksonskem“ odnosu do neuspeha in „novi priložnosti“. EESO se strinja, da si mora družba na splošno prizadevati, da bi na podjetnike gledali z drugačnega vidika, kar zadeva njihovo vzdržljivost v primeru začetnega neuspeha. Zato EESO opozarja, da je treba vzpostaviti mehanizme, ki bodo vsakemu, ki ima podjetniški duh in želi resnično nekaj ustvariti, omogočili, da vztraja pri svojih odločitvah. Neuspeh pri prvem poskusu ustvarjanja nečesa je – zlasti s strani finančnega sistema – mogoče in treba obravnavati kot priložnost za izboljšanje in pridobivanje novih znanj za začetek novih podjetniških projektov in ne kot „konec poti“. EESO se poleg tega zaveda, da je pretirano spodbujanje določene kulture lahko kontraproduktivno in da morata vedno prevladati zdrava pamet in uravnoteženost.

4.5.1

EESO se strinja, da morajo biti pravila glede podjetništva enostavna in jasna za vse, ki želijo dejavno sodelovati v procesu ustanavljanja in razvoja podjetij. Podpira prizadevanja Komisije in držav članic, da se čim bolj zmanjšajo upravna bremena, povezana z ustanavljanjem in modernizacijo podjetij. Postopek ustanavljanja podjetja v industrijskem, storitvenem ali tehnološkem sektorju mora biti enostaven in hiter, hkrati pa tudi dovolj izvedljiv, da se preprečijo pretiravanja ali nesporazumi tako za podjetja kot tudi za regulativne organe.

4.5.2

EESO pozdravlja napoved Komisije, da se ustanovi delovna skupina za oceno posebnih potreb podjetnikov iz svobodnih poklicev v zvezi z vprašanji, kot so poenostavitev upravnih postopkov, internacionalizacija in dostop do financiranja. Prav tako opozarja, da je treba pri pripravi „Evropske listine svobodnih poklicev“, ki je podobna „Listini EU za mala podjetja“, upoštevati načelo subsidiarnosti in posebno vlogo svobodnih poklicev v številnih državah članicah.

4.5.3

EESO podpira mehanizme za svetovanje in pomoč podjetjem, vendar opozarja na potrebo po oblikovanju večdisciplinarnih skupin, ki poznajo trg ter njegove posebnosti; zato opozarja na možnost uporabe izkušenj nekdanjih in bolj izkušenih podjetnikov, ki so pripravljeni pomagati s prenosom svojega znanja na „nove“ podjetnike, kar bo omogočilo ploden dialog med generacijami. EESO zato meni, da te dejavnosti ne smejo biti zgolj prostovoljne, temveč morajo temeljiti na pobudah, ki bodo mentorjem in podjetnikom omogočale, da delijo koristi od ustvarjene vrednosti. To je tudi način za vključitev oseb, ki še vedno lahko prispevajo družbi, vendar na trgu dela niso več popolnoma aktivne.

4.5.4

Mreže, v okviru katerih sodelujejo MSP, bi bilo treba spodbujati, saj močno krepijo obstoj MSP zaradi ekonomije obsega (delitev stroškov trženja, skupni nakupi in druge storitve, sodelovanje med podjetji s komplementarnimi proizvodi in storitvami, možnosti za inovacije in vstop na mednarodni trg).

4.5.5

Poleg prizadevanj za poenostavitev upravnih postopkov in podporo novim podjetnikom EESO poudarja ključno vlogo svetovanja (poučevanja in mentorstva), ki jo imajo podjetniška združenja. Brez teh ukrepov MSP, zlasti pa mikro podjetja, ne morejo sama dostopati do finančnih sredstev in skladov EU, inovirati, razvijati svojo konkurenčnost in izvajati prednostne ukrepe iz strategije Evropa 2020, čeprav jih to neposredno zadeva. EESO obžaluje, da akcijski načrt ne vključuje krepitve ukrepov poučevanja/mentorstva, ki jih izvajajo podjetniška združenja. Odbor poziva k določitvi četrtega področja ukrepanja, ki bo namenjeno krepitvi teh ukrepov s pomočjo podpore posredniških organizacij. Ti ukrepi bi morali biti usmerjeni zlasti na najmanjša podjetja.

4.6.1

EESO podpira posebna prizadevanja za mobilizacijo družbenih skupin, ki so vse bolj pomembne pri skupnih prizadevanjih za doseganje te vrste ciljev.

4.6.2

EESO podpira politike za mobilizacijo skupin, ki so navedene v načrtu (brezposelni, ženske, starejši, mladi, invalidi in priseljenci), da se seznanijo s podjetništvom, ustanavljanjem podjetij in njihovim pomenom za družbo. Spodbujanje in razširjanje obstoječih dobrih praks s strani teh skupin lahko prispeva k bolj celovitemu pristopu in k izvajanju ustreznih politik. EESO se strinja, da te skupine lahko mobilizirajo družbo na teh področjih, ter podpira politike za spodbujanje vrednot podjetništva in inovacij pri teh skupinah, da se spodbudi njihova udeležba pri soočanju s tem evropskim izzivom.

4.6.3

EESO institucije EU zlasti opozarja na naraščajoč trend med upokojenci, ki želijo začeti samostojno dejavnost ali se k njej vrniti. Ta trend je v glavnem posledica podaljševanja življenjske dobe, napredka v zdravstvu ter potrebe po dodatnih prihodkih poleg pokojnin, na višino katerih je vplivala kriza. Odbor poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj na podlagi izkušenj številnih držav članic razvijejo in vzpostavijo sisteme za podporo starejšim, ki želijo biti dejavni v tej smeri, in poenostavijo okvir za njihove dejavnosti.