21.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/137

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

(COM(2011) 489 final – 2011/0217 (COD))

2012/C 181/24

Poročevalec: Andris GOBIŅŠ

Svet je 21. septembra 2011 sklenil, da v skladu s členom 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu državljanov (2013)

COM(2011) 489 final – 2011/0217 COD.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 29. februarja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) s 137 glasovi za, 3 glasovi proti in 11 vzdržanimi glasovi.

„Civilna družba je ena izmed možnosti, s katero lahko v celoti izrazimo našo človeško naravo.“

Václav Havel

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropska komisija je sklenila leto 2013 razglasiti za evropsko leto državljanov (1). Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da imajo državljani ključno vlogo pri zagotavljanju prihodnosti Evrope in njenega povezovanja, ter podpira mnoge zamisli iz obravnavanega predloga. Odbor je s svojimi partnerji že izvedel obsežne priprave, da bi tako pripomogel k uspehu evropskega leta državljanov, te dejavnosti pa bo ciljno usmerjeno nadaljeval tudi v prihodnje.

Z obžalovanjem pa ugotavlja, da ima trenutni predlog Evropske komisije o evropskem letu 2013 tudi pomanjkljivosti.

1.2   Evropska komisija se v predlogu ni odzvala na zahtevo organizacij civilne družbe, da bi to leto posvetili aktivnemu državljanstvu, niti na poziv Evropskega parlamenta, naj posebno pozornost nameni novim pravicam, ki jih imajo državljani od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. EESO priporoča vrsto konkretnih dopolnitev in sprememb ter spodbuja k čim večji usklajenosti tega evropskega leta s potrebami državljanov, kar bi pripomoglo k resničnemu uspehu te pobude.

1.3   Zaradi velikih izzivov, s katerimi se bodo Evropa in njeni državljani soočali v prihodnosti, je treba določiti prednostne naloge za tematsko evropsko leto. Slabo zaupanje državljanov v Evropsko unijo, dvom, da lahko vplivajo na odločitve EU, ravnodušnost in pomanjkljiva udeležba v postopku odločanja zelo škodujejo „duhu EU“ in kakovosti odločitev ter ovirajo dolgoročni razvoj Unije.

1.4   Glavni cilj tematskega leta mora biti aktivno in participativno državljanstvo. Spodbujati mora ozaveščeno, aktivno in vključujoče sodelovanje državljanov v procesu evropskega povezovanja ter v političnem in socialnem življenju. EESO priporoča, da se natančneje opredeli pravna podlaga evropskega leta in da se to poimenuje „evropsko leto aktivnega in participativnega državljanstva“.

1.5   Odbor opozarja, da pojem aktivnega in participativnega državljanstva vključuje usklajevanje temeljnih vrednot demokracije in EU, razpravo o spoštovanju političnih, ekonomskih in socialnih pravic državljanov ter njihovih obveznosti in krepitev občutka pripadnosti EU. V okviru evropskega leta se je treba osredotočiti na raznolikost potreb družbe ter na boj proti diskriminaciji in neenakostim, posebno pozornost pa posvetiti zlasti ženskam in osebam s posebnimi potrebami.

1.6   Upravni organi institucij tako na evropski kot na nacionalni ravni morajo nemudoma začeti uresničevati navedene cilje. Ta postopek mora potekati v tesnem dialogu s civilno družbo v vseh fazah in na vseh ravneh odločanja (lokalni, nacionalni, EU).

1.7   Tudi mobilnost je cilj, ki ga je kljub njegovi posredni naravi treba pri tem podpirati.

1.8   Preučiti je treba finančna sredstva, namenjena evropskemu letu in sodelovanju v tej pobudi. Znesek sredstev mora biti ustrezen, nespremenljiv in sorazmeren s pomenom zastavljenih ciljev, saj lahko demokratični deficit družbo drago stane. Nižja finančna sredstva (okrog 17 milijonov EUR za leto 2010 in približno 1 milijon EUR za leto 2013) bodo onemogočila obravnavo pomembnih vprašanj.

1.9   Člani evropskih organizacij in mrež iz povezovalne skupine ter drugi partnerji so ob podpori EESO zaradi nadaljevanja dobre prakse ter zagotovitve čim večje odprtosti in skladnosti ukrepov ustanovili zvezo za izvajanje tematskega leta, ki je pripravljena prevzeti pomembno vlogo pri njegovem izvajanju ter pripravi dodatnih priporočil. Odbor se zavezuje, da bo razvil in izvedel obsežen program za spodbujanje udeležbe, preglednosti in inovacij, ki bi družbi in institucijam EU prikazal prednosti sodelovanja širše javnosti, hkrati pa bi bil z določenih vidikov tudi pilotni projekt za druge pobude.

2.   Ozadje mnenja

2.1   Leta 2013 bo 20. obletnica uvedbe „državljanstva Evropske unije“ z Maastrichtsko pogodbo. Lizbonska pogodba (člen 10(3) in člen 11 Pogodbe o Evropski uniji) zagotavlja civilni družbi več novih pravic: opozoriti je treba zlasti na obveznost vseh institucij EU, da spodbujajo demokratično udeležbo tako posameznikov kot organizirane civilne družbe v postopku odločanja (2). Družba se na žalost teh pravic še premalo zaveda.

2.2   Evropska komisija je deloma v odgovor na poziv Evropskega parlamenta predlagala, da se leto 2013 razglasi za „evropsko leto državljanov“. Vendar pa se njeni predlogi osredotočajo na določene pravne vidike, ki se nanašajo le na majhen del pojma državljanstva. Državljanstvo Evropske unije je eden najučinkovitejših instrumentov za ustvarjanje skupne identitete. Demokracija, svoboda, pravna država, enakost in človekove pravice so v skladu s členom 2 PEU temeljne vrednote Evropske unije (3), ki so izredno pomembne za krepitev demokratičnega procesa, državljanske zavesti in občutka pripadnosti EU, zlasti v času sedanje krize in morebitnih sprememb. Na žalost jim Komisija v predlogu ne posveča dovolj pozornosti.

2.3   Ob nedavni javnomnenjski raziskavi Eurobarometra je samo 43 % vprašanih izjavilo, da vedo, kaj pomeni biti evropski državljan, 32 % pa jih je ocenilo, da so dobro ali zelo dobro seznanjeni s pravicami, ki jih imajo kot državljani EU (4). Leta 2009 se je volitev v Evropski parlament udeležilo le 43 % državljanov, ki imajo volilno pravico (5), kar je veliko manj kot na državnih volitvah, kjer znaša volilna udeležba približno 67 % (6). Samo 30 % državljanov meni, da lahko osebno vplivajo na postopke EU, in to število se zmanjšuje (7). Iz raziskave Eurobarometra leta 2009 je razvidno, da je po mnenju vprašanih za boljše zagotavljanje pravic državljanov najbolj pomembno izboljšati njihov dialog z institucijami EU (37 %) (8). EESO je že v mnenjih iz leta 1992 in 1993, ki so, presenetljivo, še vedno aktualna, opozoril na vprašanja, kot so potreba po udeležbi državljanov, težave z legitimnostjo, državljanska vzgoja, obveščanje državljanov, zaupanje državljanov v lastne možnosti in odpravljanje demokratičnega deficita (9).

2.4   Pomanjkljivosti evropskih predpisov, njihovo nespoštovanje in pogosto kritizirano nezadostno prizadevanje institucij EU za uvedbo resničnega dialoga so za Evropsko unijo prav tako velik izziv. Posebna raziskava Eurobarometra v letu 2011 je na primer pokazala, da je manj kot tretjina državljanov EU v celoti ali deloma zadovoljna z učinkovitostjo uprave EU, njeno pripravljenostjo zagotavljati storitve in njeno preglednostjo. Ostali so izrazili nezadovoljstvo, zlasti zaradi pomanjkljive preglednosti, ali pa niso podali mnenja o tem vprašanju (10).

2.5   Ti podatki razkrivajo globoko vrzel med državljani in upravnimi organi EU ter nizko stopnjo udeležbe pri njihovem delovanju (11). Nekateri izmed vprašanih so celo izrazili dvom o legitimnosti sprejetih odločitev na splošno ali negativno ocenili velik vpliv Evropske komisije na države, ki jih je prizadela kriza. Posledica tega je vsekakor manj učinkovita, manj enotna in šibkejša Evropska unija. Zato je treba evropsko leto 2013 izkoristiti tudi za reševanje teh vprašanj, ob sodelovanju družbe pa tudi za dosego občutnih izboljšav in razpravo o razvoju državljanstva v prihodnosti.

3.   Splošne ugotovitve

Osnovna zamisel in poimenovanje evropskega leta

3.1   EESO podpira zamisel, da se evropsko leto 2013 poveže s temo državljanstva. Po njegovem mnenju je treba to leto izkoristiti za uskladitev politik EU z vrednotami, interesi in potrebami državljanov. Cilji evropskega leta morajo torej biti: ozaveščena udeležba vseh državljanov EU v postopku odločanja na vseh ravneh in v vseh fazah sprejemanja odločitev, vsi vidiki aktivnega državljanstva, evropska zavest in pripadnost ter mir, svoboda, pravna država, enakost, solidarnost in spoštovanje človekovih pravic.

3.2   EESO predlaga, da se tematsko leto poimenuje „evropsko leto aktivnega in participativnega državljanstva“ (12).

3.3   Predlog sklepa (13) trenutno pripisuje prevelik pomen prostemu gibanju oseb in pravicam, ki bi jih te morale imeti v čezmejnih primerih. Delež mobilnih državljanov je še vedno nizek, v nekaterih državah, zlasti v Romuniji in Bolgariji, je mobilnost otežena, čeprav tudi ti državi izpolnjujeta schengenska merila. Poleg tega je bilo že leto 2006 razglašeno za evropsko leto mobilnosti delavcev.

3.4   Evropska komisija v tem predlogu omejuje državljanstvo Evropske unije na peščico pravnih dejavnikov, čeprav zajema veliko več vidikov. Državljanstvo Unije vključuje tudi druge razsežnosti, med drugim politično, civilnodružbeno, gospodarsko, socialno  (14) in kulturno.

Pravni vidiki evropskega leta

3.5   EESO podpira predlog iz obravnavanega dokumenta za izboljšanje dialoga in izmenjave informacij med institucijami in državljani EU, vendar meni, da je treba glavno pozornost nameniti participativni demokraciji in aktivnemu državljanstvu. V celoti je treba uveljaviti nove pravice in zahteve, ki jih za to področje uvaja Lizbonska pogodba (15) in ki jih je v skladu s pozivom Evropskega parlamenta v letu 2013 treba postaviti v ospredje (16). Čim prej je treba zagotoviti odprt in pregleden dialog med državljani in upravnimi organi na vseh ravneh.

3.6   EESO poziva, naj se v predlog sklepa vključi tudi jasno in natančno sklicevanje na vse določbe v zvezi z demokracijo in sodelovanjem državljanov iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti iz člena 11 PEU in člena 15 PDEU, pa tudi preambule ter členov 1, 3(2), 6 in 10 PEU (17).

V členu 1(2) PEU je določeno: „Ta pogodba označuje novo stopnjo v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“  (18).

3.7   Pravno podlago tematskega leta je treba razširiti tako, da bo mogoče navedene cilje uresničiti ob upoštevanju vseh vidikov državljanstva ter zagotoviti, da se bo to izvajalo in razvijalo na vseh političnih področjih.

3.8   EESO poudarja, da vsaka država članica nosi svoj delež odgovornosti za sodelovanje družbe v postopku odločanja EU, kot je na primer razvidno iz sodbe nemškega ustavnega sodišča in v njej uporabljenega izraza „odgovornost za vključevanje“ (19).

3.9   EESO želi izpostaviti načelo enakosti državljanov, ki je zapisano v členu 9 PEU (20). Zato poziva, naj se v evropskem letu 2013 pozornost nameni skupinam državljanov, ki trpijo zaradi diskriminacije. Sprejeti je treba posebne ukrepe, ki bodo omogočali vsem državljanom zagotavljati enake možnosti pri uveljavljanju njihove pravice do udeležbe ter ekonomskih, socialnih in drugih pravic, ne glede na njihov izvor in državljanstvo, starost, posebne potrebe, zdravstveno in premoženjsko stanje, versko prepričanje, družinske razmere in druge podobne značilnosti. Med ženskami in moškimi je treba zagotoviti popolno enakost (21). S posebno pozornostjo se je treba boriti proti radikalnim in protidemokratičnim ideologijam in gibanjem.

3.10   EESO opozarja tudi na zunanjo razsežnost aktivnega državljanstva. Pri izvajanju evropskega leta je treba sodelovati s sosednjimi državami EU. Odbor poziva EU, naj dosledno spoštuje svoja temeljna načela in vrednote v zunanjih odnosih (22), poskrbi za večjo udeležbo civilne družbe pri oblikovanju svoje zunanje politike in začne priprave na evropsko leto 2015, za katerega je EESO predlagal, da se posveti razvojnemu sodelovanju.

Prosto gibanje oseb

3.11   EESO podpira prosto gibanje oseb kot eno izmed posrednih prednostnih nalog (23), tako kot Komisija, ki v obravnavanem predlogu navaja, da si bo odločno prizadevala za odpravo preostalih ugotovljenih ovir  (24) in s tem omogočila vsem državljanom EU nediskriminatorno in svobodno uveljavljanje njihovih pravic. Hkrati poziva, da se je treba osredotočiti na konkretne ukrepe in prakse z dolgoročnimi pozitivnimi učinki, na primer razvoj ali razširitev programov in instrumentov spodbujanja, pripravo in izvajanje novih pravnih aktov ali strožji nadzor ter sodni pregon kršitev zakonodaje EU.

3.12   V okviru evropskega leta 2013 je treba posebno pozornost nameniti tudi pravici državljanov do pomoči diplomatskih in konzularnih predstavništev drugih držav članic v primeru, ko se nahajajo v tretji državi.

3.13   EESO ugotavlja, da je treba mobilnost oseb preučiti tudi z vidika demografskega razvoja ter priznati pozitivne učinke mobilnosti na zaposljivost in konkurenčnost. Spodbuja namreč razvoj, uporabo in spoštovanje evropske zakonodaje na številnih področjih, kot so pravice potrošnikov, pretok blaga, storitev in kapitala, zdravstvo, izobraževanje, pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament v drugi državi članici EU, znanje jezikov, medkulturne in socialne sposobnosti ter druge ekonomske in socialne pravice in jamstva. Mobilnost posameznikov lahko torej državljanom omogoča tudi, da izkoristijo prednosti enotnega trga, in prispeva k uresničevanju ciljev za rast iz strategije Evropa 2020.

Organizacijski vidiki evropskega leta

3.14   Pri organizaciji evropskega leta 2013 je treba upoštevati cilje in vrednote, ki jih to leto predstavlja. EESO priporoča, da mora biti postopek načrtovanja in izvajanja čim bolj odprt, v njem pa morajo na vseh ravneh in v vseh fazah sodelovati vse zainteresirane strani, med drugim Odbor regij, EESO, predstavniki organizacij civilne družbe in socialni partnerji ter nacionalni in lokalni upravni organi.

3.15   EESO poudarja tudi, da je treba posebno pozornost posvetiti sodelovanju s šolami in visokošolskimi ustanovami ter njihovim dejavnostim. Vsaka država članica se mora zavedati svoje vloge in v ta namen oblikovati ustrezne pedagoške programe, ki bi lahko bili upravičeni do podpore Evropske komisije.

3.16   Za posvetovanja s civilno družbo je treba pripraviti konkretno metodologijo ter zbirko ali priročnik dobre prakse.

3.17   Čim bolj je treba tudi izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo sodobne tehnologije, zlasti socialne mreže in druga orodja, katerih vsebino določajo uporabniki s svojimi prispevki. Tako bi lahko uvedli rubriko za posvetovanje na spletnih straneh vseh institucij EU.

3.18   Odbor poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti pregledno in učinkovito koordinacijo evropskega leta 2013 na vseh ravneh in med vsemi udeleženimi akterji ter pri tem v celoti izkoristiti potencial usmerjevalnih odborov in oblikovati učinkovite mehanizme za izmenjavo izkušenj na nacionalni ravni.

3.19   EESO je na podlagi pozitivnih izkušenj iz preteklih evropskih let izrazil podporo članom evropskih organizacij in mrež iz povezovalne skupine EESO ter drugim partnerskim organizacijam pri ustanovitvi široke in odprte zveze organizacij civilne družbe, ki bo pomagala pri izvajanju tega tematskega leta. Izrazil je tudi svojo pripravljenost, da s to zvezo sodeluje. EESO namerava ustanoviti koordinacijsko skupino, ki bo spremljala napredek tega leta in prispevala k njegovemu uspehu. V ta namen je treba vzpostaviti tudi tesno sodelovanje med zvezo organizacij civilne družbe in koordinacijsko skupino EESO.

Ocenjuje, da bo s svojimi partnerji na ravni EU in držav članic lahko k temu bistveno prispeval, in sicer z izbiro, vključevanjem in spodbujanjem partnerjev iz civilne družbe, ki bodo soodgovorni za izvajanje tematskega leta. Tako bo EESO imel priložnost deliti svoje edinstveno znanje in izkušnje na področju doseganja soglasja državljanov in vzpostavljanja sodelovanja z njimi.

3.20   EESO poziva k oblikovanju in izvajanju posebnih ukrepov, ki bi zagotovili povezanost med različnimi tematskimi leti in trajnost rezultatov dogodka. Priporoča, naj se vsebinsko povežejo evropska leta med 2010 in 2013 (25), pa tudi leta, ki bodo sledila, zlasti leto 2014, za katerega predlaga, da se posveti družinski tematiki.

3.21   V ta namen niso potrebne le informacijske kampanje, temveč tudi konkretni in praktični ukrepi in rešitve, ki jih pripravijo nosilci odločanja v sodelovanju z družbo. Seznam ukrepov iz člena 3 obravnavanega predloga je treba pretehtati in spremeniti v skladu s priporočili tega mnenja, pri čemer je glavni namen dosledno izvajanje členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji.

4.   Posebne ugotovitve

Sodelovanje družbe in legitimnost odločitev

4.1   Po mnenju Odbora predlog v sedanji obliki ne bo spodbujal občutka pripadnosti EU. Ne ustvarja namreč temeljev, potrebnih za dosego otipljivih rezultatov v evropskem letu 2013, ki bi zmanjšali vrzel med družbo in nosilci odločanja na področju udeležbe državljanov ali bistveno povečali legitimnost institucij EU. Odbor priporoča, naj se v okviru tematskega leta uvede nov program za spodbujanje, vzpostavijo ustrezni mehanizmi ter pripravijo in sprejmejo pravni akti za to področje.

4.2   Odbor poudarja zlasti, da bi morala Evropska komisija pripraviti konkretne predloge, na primer belo knjigo o doslednem izvajanju členov 10 in 11 PEU. Uvedba evropske državljanske pobude (člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji) in drugi doslej sprejeti mehanizmi niso dovolj, da bi zagotavljali udeležbo celotne družbe. Zato je treba že sedaj začeti razpravo o različnih možnostih, kako te mehanizme dopolniti (26).

4.3   Prav tako si je treba prizadevati za to, da se dopolnijo obstoječi mehanizmi za dialog in participacijo, zbere dobra praksa  (27) in izboljša sodelovanje med institucijami EU ter med evropsko ravnjo in nacionalnimi organi, ki se ukvarjajo z vprašanji Evropske unije, to so med drugim vlade in nacionalni parlamenti ter civilna družba. Tako bo sprejemanje odločitev čim bolj odprto in pregledno.

4.4   Odbor ne glede na navedeno poziva države članice EU, naj izboljšajo tudi mehanizme za udeležbo družbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v ta namen vključijo v dialog širšo javnost in oblikujejo konkretne kazalnike uspešnosti za zastavljene cilje.

4.5   Na ravni Evrope je treba spodbujati tudi razpravo o zamislih. Poskrbeti je treba, da bo vsak državljan razumel pomen vprašanj, o katerih se razpravlja, ter v kateri fazi in na kakšen način lahko sodeluje v postopku odločanja. Krepiti in spodbujati (28) je treba evropski medijski prostor z vidika izvajanja, izobraževanja (29) in kulture.

4.6   EESO opozarja na svojo vlogo mostu med institucijami in civilno družbo (30). V pripravah na evropsko leto 2013 se Odbor zavezuje, da bo razvil in izvedel obsežen program za spodbujanje udeležbe, preglednosti in inovacij, ki bi družbi in institucijam EU lahko prikazal prednosti sodelovanja širše javnosti, hkrati pa bi bil z določenih vidikov tudi pilotni projekt za druge pobude.

Prejšnja mnenja in ocena tematskega leta

4.7   EESO je v prejšnjih mnenjih močno in vztrajno poudarjal vrednote in cilje, ki jih izpostavlja tudi v tem mnenju, namreč ozaveščeno udeležbo državljanov, državljansko vzgojo ter zaščito in razvoj pravic vseh državljanov (31).

4.8   Odbor priporoča, da je treba v akcijski načrt vključiti in z drugimi sredstvi podpreti ukrepe za mobilnost, h katerim je pozval v prejšnjih mnenjih. Pri tem je treba spodbujati zlasti mobilnost mladih in izboljšati njeno dostopnost, pa tudi mobilnost na področju izobraževanja in specializiranega usposabljanja, izboljšati dostop do vseživljenjskega učenja, pripraviti ukrepe za odpravo ovir, ki jih ustvarjajo izobraževalni sistemi, pomanjkljivo znanje jezikov, vprašanja zdravstvene oskrbe, socialno varstvo, dostop do stanovanj in druge težave (32). EESO priporoča, da je treba obravnavati tudi manj prijetne vidike, ki so lahko povezani z mobilnostjo, kot so ločitev od družine, nevarnost izgube svoje kulture ali socialno-ekonomske posledice za regijo, iz katere oseba izvira.

4.9   Odbor podpira predlog, da vsaka država članica pripravi priročnik o pravicah državljanov drugih držav Unije, ki prebivajo na njenem ozemlju, in da jim mora poleg tega zagotavljati druge vire informacij, ki so lahko dostopni (33). Podpore so vredne tudi vse točke mnenja Odbora o aktivnem državljanstvu (34).

4.10   Odbor se strinja z zamislijo o spremljevalnem poročilu o državljanstvu EU in s predlogom, da se pripravi akcijski načrt o metodah za odpravo ovir, ki državljanom še vedno preprečujejo uveljavljati njihove pravice. Zato predlaga, da se udeležba državljanov določi kot najpomembnejša prednostna naloga. Po njegovem mnenju bo takšna pobuda izboljšala tudi ozaveščenost državljanov o volitvah v Evropski parlament in jih spodbudila k udeležbi na volitvah spomladi 2014, pa tudi v prihodnje.

4.11   Odbor opozarja na pomanjkljivo skladnost politik Evropske komisije: po eni strani je razbrati voljo do spodbujanja mobilnosti, po drugi strani pa so v novem proračunskem obdobju predvidene velike spremembe programa Mladi v akciji, ki bi lahko imele popolnoma nasproten učinek in pri mladih oslabile občutek pripadnosti Evropski uniji ter državljansko in evropsko zavest.

4.12   Odbor se strinja, da se pripravi podrobna ocena rezultatov evropskega leta 2013 ter zberejo in preučijo mnenja, ki so jih izrazili državljani v teku leta. Pri prihodnjem razvoju politik EU, povezanih z vprašanji državljanstva, je treba upoštevati te ugotovitve. Evropski ekonomsko-socialni odbor pa bo preučil možnosti za pripravo mnenja, ki bi vsebovalo konkretne kazalnike in smernice za nadaljnje delo.

Institucionalni okvir

4.13   Odbor priporoča, da se preučijo možnosti ustanovitve posebne medskupine v Evropskem parlamentu, ki bi spodbujala medinstitucionalno sodelovanje, tudi z EESO, pri načrtovanju in izvajanju evropskega leta.

4.14   EESO svetuje, da se v okviru priprav na evropsko leto 2013 službam Evropske komisije, zadolženim za vprašanja v zvezi z udeležbo civilne družbe in njenim izboljšanjem, zagotovijo ustrezni viri, razširi področje njihovega delovanja ter okrepita njihov pomen in usklajevanje. Poziva, naj se posebna pozornost nameni tudi spodbujanju in usklajevanju prostovoljstva.

4.15   Posebno poudarjanje virov informacij, kot so Europe Direct, portal Tvoja Evropa in Solvit, se zaradi njihove pomanjkljive prepoznavnosti in učinkovitosti ne zdi priporočljivo. Na seznam bi lahko uvrstili tudi Europeano in mrežo EURES. Organi EU imajo lahko zgolj posredno vlogo, poudarek je treba dati v prvi vrsti organizirani civilni družbi. Ciljna skupina informacij mora biti vsekakor javnost, kateri so namenjene, zagotavljati pa jih je treba z uporabo sodobnih in inovativnih kanalov za njihovo širjenje, vključno s socialnimi mediji in drugimi orodji.

Finančni vidiki

4.16   Odbor priporoča, da se evropskemu letu 2013 dodeli zadosten in ustrezen proračun. Trenutno predvidena sredstva v višini 1 milijona EUR ne zadostujejo za uresničitev tako pomembnih ciljev. Za evropsko leto 2011 je bilo na razpolago okrog 11 milijonov EUR (35), če upoštevamo pripravljalno fazo v letu 2010, za evropsko leto 2010 pa 17 milijonov EUR (36). Poleg tega je predvideno, da se sredstva za evropsko leto 2013 zagotovijo iz proračunskih postavk in programa generalnega direktorata za komuniciranje, kar ne pomeni dodatnih finančnih sredstev (37). Na žalost ta znesek ne zajema sredstev za sofinanciranje pobud državljanov ali organizacij civilne družbe (38). Po mnenju Odbora je znesek 0,2 EUR, ki je v povprečju predviden za vsakega državljana EU, prenizek za konkretne ukrepe, h katerim Odbor poziva v tem mnenju, čeprav ni za vse ukrepe in pobude potrebno veliko sredstev. V vsakem primeru je treba posebno pozornost posvetiti dejavnostim, za katere niso zagotovljena potrebna finančna sredstva.

4.17   Odbor predlaga, da se črta določba o tem, da se bo financiranje „pretežno izvajalo v obliki neposrednega nakupa blaga in storitev na podlagi obstoječih okvirnih pogodb“ (39), saj v bistvu lahko povzroči velike izdatke za kampanje, ki jih oblikujejo podjetja za odnose z javnostmi in niso trajnostne, temveč imajo lahko celo negativne učinke in le malo uspeha v mnogih državah članicah, ker so vse zasnovane na isti način. Čim višja finančna sredstva je treba dodeliti organizacijam civilne družbe na nacionalni in lokalni ravni, ki morajo biti glavni izvajalci pobude o evropskem letu. Ena izmed možnosti bi bila, da se sredstva dodelijo prek predstavništev Evropske komisije v državah članicah.

4.18   Rezultate in pridobljene izkušnje evropskega leta 2013 je treba upoštevati pri razvoju finančnih instrumentov, kot je prihodnji program financiranja „Evropa za državljane“ ali drugi. Hkrati je treba zagotoviti čim obsežnejše informacije o možnostih finančne pomoči za podporo državljanstvu EU (40), zajamčiti ustrezno raven financiranja za te cilje ter se lotiti prenove programov subvencioniranja za udeležbo ali strukturiran dialog o evropskih vprašanjih na ravni držav članic ali Evropske unije. S tem ukrepom bi podaljšali tudi prejšnje programe, katerih cilj je bil spodbujati aktivno udeležbo državljanov EU in njihov občutek pripadnosti EU (41). Vključiti je treba tudi prostovoljski sektor za pomoč pri sofinanciranju projektov.

4.19   Poleg tega Odbor priporoča, da se sprejme inovativen pristop k načrtovanju, upravljanju in uporabi finančnih virov, tako na ravni EU kot na drugih ravneh, zlasti k dodeljevanju proračunskih sredstev za sodelovanje državljanov pri evropskem letu.

---

(1)  COM(2011) 489 final – 2011/0217 (COD).

(2)  PEU, UL C 83, 30.3.2010. Člen 10(3) PEU določa: „Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani“. V členu 11 PEU pa je navedeno:

„1.	Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.

2.	Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

3.	Evropska komisija izvaja obsežna posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije.“

(3)  PEU, UL C 83, 30.3.2010.

(4)  Flash Eurobarometer 294, objava: oktober 2010.

(5)  COM(2010) 605 final.

(6)  Eurostat, Voter turnout in national and EU parliamentary elections.

(7)  Standard Eurobarometer 75, objava: avgust 2011.

(8)  Standard Eurobarometer 72, jesen 2009, zvezek 2. Leta 2011 so vprašani kot najpomembnejše navedli naslednje točke (z vnaprej pripravljenega seznama): pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU (48 %), dobro upravljanje institucij EU (33 %), pravica obrniti se na Evropskega varuha človekovih pravic (32 %), dostop do dokumentov institucij EU (21 %), pravica do udeležbe na evropskih volitvah, če oseba živi v drugi državi članici (21 %), pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament (20 %) in možnost predlagati zakonodajne pobude z državljansko pobudo (19 %). Glej: Special Eurobarometer / Wave 75.1, objava: april 2011.

(9)  Mnenje EESO z naslovom Več demokracije za Evropo in njene institucije: izboljšanje obveščanja državljanov in socialnih akterjev; vloga varuha človekovih pravic v Evropskem parlamentu, UL C 352, 30.12.1993, str. 63.

(10)  Special Eurobarometer / Wave 75.1, objava: april 2011.

(11)  UL C 318, 23.12.2006, str. 163.

(12)  Države, v katerih pojem državljanstvo tradicionalno zajema aktivno državljanstvo, bi lahko uporabljale kratko poimenovanje.

(13)  COM(2011) 489 final - 2011/0217 (COD).

(14)  UL C 376, 22.12.2011, str. 74.

(15)  UL C 354, 28.12.2010, str. 59.

(16)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 (2009/2161(INI)).

(17)  UL C 83, 30.3.2010.

(18)  UL C 83, 30.3.2010.

(19)  BVerfG (nemško ustavno sodišče), 2 BvE 2/08, 30.6.2009.

(20)  UL C 83, 30.3.2010.

(21)  Glej mnenje REX/307 (poročevalka ga. SHARMA) in javnomnenjsko raziskavo Flash Eurobarometer 294, objavljeno oktobra 2010. Skupini, ki sta najmanj seznanjeni s pomenom evropskega državljanstva, sta ravno ženske in fizični delavci.

(22)  UL C 376, 22.12.2011, str. 74.

(23)  UL C 228, 22.9.2009, str. 14.

(24)  COM(2010) 603 final.

(25)  UL C 224, 30.8.2008, str. 106; UL C 128, 18.5.2010, str. 149; UL C 51, 17.2.2011, str. 55.

(26)  UL C 376, 22.12.2011, str. 74.

(27)  Glej tudi konferenco mednarodnih nevladnih organizacij, CONF/PLE(2009) CODE1, 2009.

(28)  UL C 318, 23.12.2006.

(29)  UL C 28, 3.2.2006, str. 29.

(30)  UL C 354, 28.12.2010, str. 59.

(31)  V zvezi s tem glej na primer mnenja EESO, navedena v tem dokumentu.

(32)  UL C 228, 22.9.2009, str. 14.

(33)  Evropsko državljanstvo – čezmejna mobilnost, izčrpno poročilo, kvalitativna raziskava, izvedba: TNS Qual+, avgust 2010.

(34)  UL C 28, 3.2.2006, str. 29.

(35)  Evropsko leto prostovoljstva (2011).

(36)  UL C 51, 17.2.2011, str. 55.

(37)  COM(2011) 489 final – 2011/0217 (COD).

(38)  Povezovalna skupina EESO: „Evropsko državljanstvo niso samo pravice! Odprto pismo poslancem Evropskega parlamenta glede predloga Komisije o poimenovanju leta 2013 “evropsko leto državljanov“.

(39)  COM(2011) 489 final – 2011/0217 (COD).

(40)  COM(2010) 603 final.

(41)  Poročilo o napredku na področju dejanskega uveljavljanja državljanstva EU v obdobju 2007–2010, COM(2010) 602 final, Bruselj, 27.10.2010.

---