21.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 181/35

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

(COM(2011) 785 final – 2011/0370 (COD))

2012/C 181/07

Glavni poročevalec: Dumitru FORNEA

Evropski parlament in Svet sta 30. novembra 2011 oziroma 15. decembra 2011 sklenila, da v skladu s členoma 173(3) in 166(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa

COM(2011) 785 final – 2011/0370(COD).

Predsedstvo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je posvetovalno komisijo za spremembe v industriji 6. decembra 2011 zadolžilo za pripravo dela Odbora na tem področju.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 479. plenarnem zasedanju 28. in 29. marca 2012 (seja z dne 28. marca) sklenil, da za glavnega poročevalca imenuje g. FORNEO, ter mnenje sprejel s 168 glasovi za, 1 glasom proti in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Ustvarjalne industrije je treba obravnavati v povezavi z novim ciklom industrijskega razvoja. Nanje ne smemo gledati ločeno, ampak v tesni navezi in interdisciplinarno z drugimi storitvami in proizvodnimi procesi. V tem okviru jih je treba razumeti kot spodbujevalke inovativnih gibanj v industriji in storitvenem sektorju.

1.2   Kulturni in ustvarjalni sektorji morajo imeti pomembno vlogo v strategiji Evropa 2020, saj prispevajo k novi vrsti rasti v EU. Zato je treba poudariti, da je trenutni razvoj ustvarjalnih industrij dobrodošel v vsej Evropi in ne bi smel biti omejen le na nekaj držav ali regij.

1.3   Odbor poudarja pomen gospodarskih vidikov programa Ustvarjalna Evropa in podpira zamisel, da mora program vse akterje iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev spodbujati k prizadevanjem za gospodarsko neodvisnost. Vendar se zdi, da se preveč osredotoča na splošni cilj konkurenčnosti, medtem ko je cilj spodbujanja jezikovne in kulturne raznolikosti Evrope premalo izpostavljen.

1.4   Odbor odločno podpira predlog za povečanje zadevnega proračuna in meni, da je treba skupna finančna sredstva, namenjena programu Ustvarjalna Evropa, ohraniti na višini 1,8 milijarde eurov. Čeprav se je proračun občutno povečal, je znesek v primerjavi s proračunom EU ali sredstvi, ki jih nekatere države članice namenijo podpori kulturnih dejavnosti, vseeno razmeroma nizek.

1.5   Združitev programov Kultura in Media je sprejemljiva, če so predlagani elementi jasno opredeljeni in njihov status zagotovljen. To je mogoče doseči, če se na podlagi razčlenitve po pravni podlagi določijo odstotki, ki v proračunu pripadajo posameznemu elementu, in minimalni deleži teh elementov. Zaradi večje preglednosti in razumljivosti je prav tako zaželeno, da se za vsako leto določijo področja delovanja.

1.6   EESO meni, da je uspešnost okvirnega programa Ustvarjalna Evropa v veliki meri odvisna od povezanosti elementov Media in Kultura, hkrati pa tudi od vzpostavitve horizontalnega pristopa, ki prispeva k oblikovanju skupnih področij delovanja različnih programov, financiranih s sredstvi Evropske unije (1).

1.7   Odbor ugotavlja, da ni jasno navedeno, kako namerava Komisija v postopke izvajanja vključiti predstavnike zainteresiranih strani. Člen 7 ni dovolj jasen (2). Za vse organizacije zasebnega prava, ki izvajajo kulturne in ustvarjalne dejavnosti ter spadajo v področje uporabe uredbe, je treba olajšati dostop do financ. Mehanizem za lažji dostop do financ bi moral biti na voljo tudi organizacijam s področja socialne ekonomije, ki delujejo v teh sektorjih, in drugim ustreznim organizacijam civilne družbe.

1.8   Treba je poenostaviti upravne postopke, in sicer tako, da se razvijejo spletne aplikacije in postopki, ki bodo hitrejši, ter s tem zagotovi spremljanje in upravljanje programov (3). Prav tako je treba izboljšati postopke in tehnične zmogljivosti za komuniciranje, pripravo ter predložitev vmesnih in končnih poročil, ob tem pa je treba zagotoviti učinkovitejšo obdelavo dosjejev upravičencev do donacij v okviru programa.

1.9   Zaradi zelo odprte in fleksibilne oblike uredbe predlagani postopek komitologije ne zagotavlja, da bodo imele države članice ustrezen nadzor nad procesom izvajanja programa. Zato je treba postopke v odboru spremeniti tako, da se bodo lahko strokovnjaki iz držav članic redno sestajali in razpravljali o izbranih projektih. Podobno je treba predvideti enostavnejši postopek za prilagajanje posebnih parametrov področij delovanja po periodični oceni.

1.10   Prav tako bo imel zaradi odprtosti in fleksibilnosti oblike uredbe prav poseben pomen vodnik po programu, saj bo v njem natančno navedeno, katere ukrepe je treba izvesti, kakšni so pogoji za izvajanje, kakšne so stopnje sofinanciranja itd. Odbor poziva Komisijo, naj bo vodnik pripravljen na odprt in pregleden način, ter izraža zanimanje za sodelovanje v tem procesu.

1.11   Po mnenju Odbora je treba predlog Komisije za združitev kontaktnih točk programov Kultura in Media v centre Ustvarjalne Evrope obravnavati bolj prožno ter pri tem upoštevati posebne dejanske regionalne razmere v državah članicah. Odbor poudarja, da je treba ohraniti geografsko povezanost z akterji iz obeh sektorjev ter obdržati ločeno strokovno znanje elementov Kultura in Media, saj imata precej različno naravo in načine upravljanja dejavnosti, ki se izvajajo v njunem okviru. Ustanovitev novih centrov Ustvarjalne Evrope mora temeljiti na izkušnjah, ki so bile do sedaj pridobljene v okviru kontaktnih točk Kulture in centrov Media.

1.12   Če predlagani finančni mehanizem pomeni korak v pravo smer, bi bilo smiselno povečati njegovo prepoznavnost, da bi dosegli spremembo pri tem, kako finančne ustanove dojemajo in ocenjujejo podjetnike v kulturnem in ustvarjalnem sektorju. Mehanizem mora biti geografsko enakomerno razširjen, njegovo delovanje pa ne sme negativno vplivati na instrumente pomoči v obliki donacij.

1.13   Intelektualna lastnina je ključna za spodbujanje ustvarjanja ter naložb v produkcijo kulturnih in ustvarjalnih vsebin, pa tudi za plačila ustvarjalcev in širitev možnosti zaposlitve v teh dejavnostih. EESO v tej zvezi poudarja pomen učinkovitega izvajanja pravic intelektualne lastnine tako v EU kot po svetu.

1.14   Pri izbiri in izvajanju projektov, financiranih prek programa Ustvarjalna Evropa, je treba v celoti spoštovati načela in vrednote EU v zvezi z demokracijo, človekovimi in delavskimi pravicami ter družbeno odgovornostjo. Prav tako je treba predvideti mehanizem, s katerim bi preprečevali nasilje in diskriminacijo med izvajanjem projektov, financiranih s tem instrumentom.

2.   Predlog uredbe Komisije

2.1   Z obravnavano uredbo se uvaja program Ustvarjalna Evropa, ki naj bi podpiral kulturni in ustvarjalni sektor v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. S programom se podpirajo samo ukrepi in dejavnosti, ki pomenijo morebitno evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ter njenih vodilnih pobud.

2.2   Splošna cilja programa sta podpirati varovanje in spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter okrepiti konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja z namenom spodbujanja pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

2.3   Posebni cilji programa so:

—	podpirati sposobnost evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja za nadnacionalno delovanje;

—	spodbujati nadnacionalno kroženje kulturnih in ustvarjalnih del ter izvajalcev ter doseči nova občinstva v Evropi in zunaj nje;

—	okrepiti finančno sposobnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter zlasti malih in srednjih podjetij in organizacij;

—	podpirati nadnacionalno sodelovanje na področju politik, da se spodbudijo razvoj politik, inovacije, privabljanje občinstva in novi poslovni modeli.

2.4   Struktura programa je naslednja:

—	medsektorski sklop, ki je namenjen celotnemu kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju (15 % vseh sredstev);

—	sklop Kultura, ki je namenjen kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju (30 % vseh sredstev);

—	sklop Media, ki je namenjen avdiovizualnemu sektorju (50 % vseh sredstev).

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Leta 2008 je bilo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih zaposlenega 3,8 % evropske delovne sile, ki je ustvarila 4,5 % BDP Evropske unije. EESO je prepričan, da bo okvirni program Ustvarjalna Evropa pripomogel k izvajanju strategije Evropa 2020, in s Komisijo deli mnenje, da morajo imeti inovacije, ustvarjalnost in kultura glavno vlogo v sodobnem izobraževanju evropskih državljanov ter tako prispevati k razvoju podjetniškega duha, pametni in trajnostni rasti ter doseganju ciljev v zvezi z družbenim vključevanjem v Evropski uniji.

3.2   Politični dejavnik, ki je v ozadju ponovnega ovrednotenja vloge kulture v nacionalnih in evropskih politikah, bi bilo treba opredeliti na podlagi kompleksnega odnosa med kulturo in gospodarstvom, pa tudi prispevka kulturnega in ustvarjalnega sektorja k razvoju držav članic, krepitvi socialne kohezije in utrjevanju občutka pripadnosti evropskemu prostoru. Zato mora novi program finančne pomoči odražati potrebe kulturnega in ustvarjalnega sektorja v digitalni dobi, in sicer s sprejetjem bolj pragmatičnega in celovitega pristopa.

3.3   Kulturni sektor ni homogen in deluje na več načinov, ki imajo vsak svoje posebnosti. Tako imajo dejavnosti glasbene produkcije in založništva svoj poslovni model in potekajo v okolju, ki se bistveno razlikuje od uprizoritvenih umetnosti. Program Ustvarjalna Evropa mora prek svojih elementov prav tako omogočati prožen pristop, na podlagi katerega bodo sedanji upravičenci, navedeni v predlogu uredbe, lažje dostopali do programa in ga učinkovito izkoristili.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor je svoje stališče v zvezi s kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami že podal v mnenju s tem naslovom, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju oktobra 2010 in za katerega je bil poročevalec g. Cappellini, soporočevalec pa g. Lennardt. Mnenje je bilo pripravljeno v okviru posvetovanj o zeleni knjigi Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij.

4.2   To mnenje, ki se nanaša na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa, ne odpira ponovno vprašanj, ki so že bila obravnavana v mnenju o zeleni knjigi, temveč bo skušalo Komisiji čim bolj pomagati s konkretnimi pripombami na besedilo, ki ga je 23. novembra 2011 predlagala v dokumentu COM(2011) 785 final.

4.3   Gospodarski subjekti v zadevnih sektorjih so podprli povišanje proračuna programa na 1,8 milijarde eurov za obdobje 2014–2020, vendar je treba pri tem povišanju prav tako upoštevati, da se je dvignilo tudi število držav upravičenk in razširilo polje ustvarjalnih industrij, zajetih v programu. V uredbi izraz ustvarjalne industrije ni jasno opredeljen, zato bi bilo koristno, da bi bilo v besedilu obširneje navedeno, katera področja delovanja natančno zajema in na katere akterje se nanaša.

4.4   Akterji iz kulturnega in avdiovizualnega sektorja vidijo združitev obstoječih programov Kultura 2007–2013, Media in Media Mundus v enoten okvirni program Ustvarjalna Evropa kot pozitivno in konstruktivno pobudo Evropske komisije. Kljub temu bi bilo treba več pozornosti nameniti načinu prenosa obeh elementov, politik in splošnih procesov v okviru programa, saj je treba upoštevati značilnosti teh sektorjev, ki se z vidika glavnih akterjev, finančne logike, produkcije in distribucije med seboj razlikujejo.

4.5   Akterji iz kulturnega sektorja bodo pozorni predvsem na oblike javnega financiranja, pogoje za dostop in druga merila upravičenosti, ki so predvidena v programu. Od teh dejavnikov bo v veliki meri odvisen obseg njihovega sodelovanja in podpore, ki jo bodo namenili ukrepom, predlaganim v novem okvirnem programu.

4.6   S strokovnega gledišča se zdi, da je avdiovizualni sektor na splošno zadovoljen z učinkovitostjo obstoječega programa Media, pa tudi z novimi politikami, predvidenimi v okvirnem programu Ustvarjalna Evropa. Strokovnjaki iz sektorja cenijo program Media zaradi njegove pomoči in pomembnosti na avdiovizualnem trgu. Element Media, kakor je predviden v novem okvirnem programu, se skorajda ne razlikuje od obstoječega programa. Besedilo nove uredbe bi lahko kljub temu vsebovalo več informacij, in sicer v prilogah, v katerih bi bila podrobno navedena vsa ustrezna področja delovanja in tudi proračun, predviden za njihovo uresničitev.

4.7   EESO pozdravlja pobudo Komisije, da se s širšo uporabo pavšalnih stopenj, uporabo okvirnih partnerskih sporazumov in elektronskih postopkov ter reformo delovnih instrumentov Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo poenostavi postopek upravljanja programov Kultura in Media.

4.8   Treba je oblikovati dobro prilagojene ukrepe, da bi „zagotovi[li] bolj enakovred[en] [položaj] v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se upoštevajo države z nizko proizvodno zmogljivostjo in/ali države ali regije z geografsko in jezikovno omejenim območjem“ (4).

4.9   EESO meni, da je treba med prednostne naloge ponovno vključiti ukrepe za spodbujanje mobilnosti umetnikov, medkulturnega dialoga in umetnostne vzgoje, pa tudi uskladiti določbe obravnavane uredbe z drugimi besedili Unije, ki so zanimiva za te sektorje, in razviti instrumente, temelječe na spodbudah umetnikom, ki sodelujejo v kulturnih dejavnostih ali na turnejah zunaj svojih držav.

4.10   V predlogu uredbe je precej pozornosti namenjene malim in srednjim podjetjem ter samostojnim ustvarjalcem. Vendar sindikalne organizacije obžalujejo dejstvo, da so kulturni ustvarjalci, posamezniki in ustvarjalna podjetja iz tega sektorja v uredbi preprosto obravnavani le kot ponudniki storitev, zato je po njihovi oceni smiselno, da je pri dodeljevanju finančne pomoči pogoj spoštovanje standardov socialne zaščite, in sicer takšnih, ki bi odpravili dejavnike negotovosti, pogosto prisotne v kratkoročnih pogodbah, značilnih za projekte na tem področju.

Izzivi in slabosti novega predloga uredbe

Splošni vidiki

4.11

Povečanje proračuna je dobra novica, vendar je treba pri tem upoštevati naslednje vidike: — večje število držav upravičenk, — širši krog področij financiranja, — dodatne potrebe zaradi prehoda na digitalno družbo, — zmanjšanje vrednosti denarja, — primerjavo med proračunom, predlaganim v uredbi, ki za obdobje 2014–2020 znaša 1,8 milijarde eurov, in letnim proračunom Francije (7,5 milijarde eurov) ali Nemčije (1,1 milijarde eurov) za te dejavnosti, pa tudi razmerje med navedenim zneskom in celotnim evropskim proračunom.

4.12	Zaradi velike raznolikosti politik držav članic se med akterji v državah pojavljajo nesorazmerja pri možnostih dostopa do programov javnega financiranja, namenjenih avdiovizualnemu in kulturnemu sektorju.

4.13	V primeru ustvarjalnih industrij je med programi za inovativnost ter konkurenčnost podjetij in MSP ter programom Ustvarjalna Evropa le malo ali celo nič sinergij. Obstajati bi morala možnost za njihovo lažje povezovanje prek tesnejših stikov, ki jih ponuja razvoj digitalnih tehnologij.

Operativni vidiki

4.14	Upravljanje in spremljanje izvajanja programa je za zadevne akterje upravno zelo zapleteno, to pa povzroča dodatne upravne stroške, ki v bistvu znižujejo proračunska sredstva, namenjena produkciji projektov in njihovemu razširjanju.

4.15	Eden izmed ponavljajočih se problemov, ki ga izpostavljajo akterji iz sektorja in vpliva predvsem na mala podjetja, je dolgotrajnost postopka za pridobitev donacij.

4.16

Uporaba finančnih instrumentov, kot je novi finančni instrument, ki je bil zasnovan, da bi lahko mala in srednja podjetja ter drugi subjekti lažje dostopali do sredstev, na kulturnem področju ni običajna praksa. Glede na skromno višino zneskov, nepoznavanje problemov, značilnih za kulturni sektor, in nizko donosnost nekaterih tovrstnih projektov, ki lahko preživijo samo s podporo iz javnih sredstev, obstaja tveganje, da finančne ustanove ne bodo pokazale zanimanja za ta instrument.

4.17	Operativno spremljanje in upravljanje jamstev, danih v okviru finančnega instrumenta, izvaja Evropski investicijski sklad, ki nima posebnega strokovnega znanja s kulturnega področja.

4.18	Primer jamstvenega sklada za produkcijo Media, ki je bil ustanovljen leta 2010 in ima priznano strokovno znanje na svojem področju, potrjuje, da je potrebne več sinergije med novim finančnim instrumentom in obstoječim instrumentom. (5)

4.19	V teoriji se zdi združitev kontaktnih točk Kulture in centrov Media v enotne centre Ustvarjalne Evrope dobra zamisel, pri čemer je cilj te preureditve zagotoviti centralizacijo informacij o razpoložljivih programih in z združevanjem sredstev doseči učinek ekonomije obsega.

4.20

Na operativni ravni je sinergije mogoče doseči, sploh pri skupnem upravljanju in komuniciranju, vendar pri tem nikakor ne smemo pozabiti, da so nekatere države, npr. Francija ali Nemčija, vzpostavile mrežo regionalnih uradov, ki odražajo kulturno raznolikost, njihova naloga pa je ohraniti povezanost z akterji na terenu. Poleg tega se osnovne dejavnosti kulturnega in avdiovizualnega sektorja precej razlikujejo: različne so njihove produkcijske in distribucijske mreže, pomembni akterji v teh sektorjih pa potrebujejo različne vrste strokovnega znanja.

4.21

S tega vidika bi opisana centralizacija lahko imela škodljiv učinek v smislu izenačitve kompetenc. Lahko se tudi zgodi, da bi bili s tem doseženi prihranki zanemarljivi in ne bi upravičevali predlaganih sprememb. Prav tako težko verjamemo, da bodo centri lahko sprejeli dodatno nalogo zagotavljanja statističnih podatkov in pomoči Komisiji pri zagotavljanju ustreznega komuniciranja ter seznanjanja z rezultati in učinkom programa, ne da bi za to dobili potrebna finančna sredstva.

4.22

Predlagane spremembe na področju komitologije utegnejo vzbuditi nejevoljo, saj Komisija predlaga spremembe postopka v odborih za vse programe. Predstavniki držav članic bodo tako izgubili pristojnost soodločanja in soupravljanja, ki bo zdaj prešla na Evropsko komisijo, njihova vloga pa bo odslej omejena na potrjevanje predhodno izbranih projektov.

---

(1)  Gre za programe iz člena 13(1)(b) predloga uredbe.

(2)  V besedilu člena 7 predloga uredbe je omenjen mehanizem, ki naj bi olajšal dostop do financ malim in srednjim podjetjem ter organizacijam v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

(3)  Zdajšnji postopek velja za zelo težavnega, saj je treba celotno dokumentacijo poslati po pošti, na odgovore pa je treba čakati tudi tri ali štiri mesece.

(4)  Člen 3(2)(d) predloga uredbe.

(5)  Primer tega sta Zavod za financiranje kinematografije in kulturnih industrij (IFCIC) v Franciji ali španska organizacija Audiovisual SGR, ki je bila konec leta 2005 ustanovljena na pobudo španskega ministrstva za kulturo ter s sodelovanjem Zavoda za kinematografijo in avdiovizualne umetnosti (ICAA) in subjektov, ki upravljajo pravice producentov avdiovizualnih del v tej državi.

---