EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012XX0512(01)
Opinion of the European Data Protection Supervisor on the Commission proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council amending Directive 2005/36/EC on the recognition of professional qualifications and Regulation […] on administrative cooperation through the Internal Market Information System
Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)
Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)
OJ C 137, 12.5.2012, p. 1–6
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
12.5.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 137/1 |
Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI)
2012/C 137/01
EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 Pogodbe,
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti členov 7 in 8 Listine,
ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1),
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2),
ob upoštevanju prošnje za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 –
SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:
1. UVOD
1.1 Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP)
1. |
Komisija je 19. decembra 2011 sprejela predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij in Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI) (3). Predlog je bil istega dne poslan ENVP v posvetovanje. |
2. |
ENVP je imel že pred sprejetjem predloga možnost predložiti neformalne pripombe. Številne od teh pripomb so bile v predlogu upoštevane. Na podlagi tega so bili zaščitni ukrepi za varstvo podatkov v predlogu bistveno okrepljeni. |
3. |
ENVP pozdravlja dejstvo, da ga je Komisija tudi uradno zaprosila za mnenje in da je predlagana vključitev sklicevanja na to mnenje v preambulo predloga instrumenta, ki ga je treba sprejeti. |
1.2 Cilji in področje uporabe predloga
4. |
Cilj predloga je posodobiti in spremeniti sedanje besedilo Direktive 2005/36/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poklicnih kvalifikacijah). Da bi Komisija dosegla ta cilj, predlaga še, naj se sklici na določbe revidirane direktive o poklicnih kvalifikacijah spremenijo v ustreznih delih Uredbe […] o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: uredba IMI) (4). |
1.3 Pomen za varstvo podatkov
5. |
Ključna vidika predloga s stališča varstva podatkov sta (i) uvedba sistema opozarjanja (člen 56a) in (ii) prostovoljna uvedba evropske poklicne izkaznice (členi 4a, b, c, d, in e) (5). Predvideno je, da bi obdelava podatkov v obeh primerih potekala prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: sistem IMI). |
6. |
Opozorila so načeloma izdana po tem, ko pristojni organ ali sodišče v državi članici sprejme sklep, da se posamezniku prepove opravljanje poklicne dejavnosti na njenem ozemlju (6). Opozorila se lahko izdajo za katerega koli strokovnjaka iz direktive o poklicnih kvalifikacijah, vključno s strokovnjaki, ki niso zaprosili za evropsko poklicno izkaznico. Izdana opozorila se shranijo v sistem IMI, dostop do njega pa imajo vse države članice in Komisija. |
7. |
Uvedba evropske poklicne izkaznice vključuje oblikovanje in shranjevanje datoteke z informacijami v sistem IMI o strokovnjakih, ki so prostovoljno naročili izkaznico (v nadaljnjem besedilu: datoteka IMI). Informacije v datoteki IMI so dostopne strokovnjakom, pa tudi državi članici „gostiteljici“ ter državi članici „izvora“. Strokovnjak lahko kadar koli zahteva izbris, blokado ali popravek informacije v datoteki IMI. |
8. |
Podatki o opozorilu in nekateri podatki v datoteki IMI vključujejo informacije o kaznivih dejanjih ali upravnih kaznih in kot taki zahtevajo strožje varstvo v skladu s členom 8(5) Direktive 95/46/ES in členom 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001. Sistem opozarjanja lahko vpliva na pravico do varstva podatkov številnih posameznikov iz različnih poklicnih skupin v vseh državah članicah, vključno z zdravniki, ne glede na to, ali trenutno opravljajo svoje poklicne dejavnosti zunaj svoje države izvora oziroma ali jih nameravajo opravljati. |
9. |
Poleg tega se v predlogu postavljajo pomembna vprašanja o tem, kako se bosta sistem opozarjanja in podatkovna zbirka v prihodnje razvijala v sistemu IMI. To je horizontalno vprašanje, ki je pomembno tudi za upravno sodelovanje na drugih področjih politike. |
2. ANALIZA PREDLOGA
2.1 Splošne pripombe
10. |
ENVP pozdravlja prizadevanja predloga za odpravo pomislekov glede varstva podatkov. Prav tako pozdravlja dejstvo, da se za upravno sodelovanje predlaga uporaba sedanjega informacijskega sistema IMI, ki na praktični ravni že ponuja številne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Kljub temu pa ostajajo nerešeni pomembni pomisleki, ki se v glavnem nanašajo na sistem opozarjanja. |
11. |
ENVP za reševanje teh pomislekov priporoča, naj se v predlogu nedvoumno določi, v katerih konkretnih primerih se lahko pošlje opozorilo, bolj jasno opredeli, katere vrste osebnih podatkov je mogoče vključiti v opozorila, in omeji obdelavo na najmanjšo nujno raven, ob upoštevanju sorazmernosti in uravnoteženosti pravic in interesov. V predlogu bi moralo biti zlasti:
|
2.2 Opozarjanje
Sistemi opozarjanja, ki jih predlaga Komisija
12. |
Člen 56a uvaja dva nekoliko različna sistema opozarjanja za različni poklicni skupini.
|
Splošne pripombe
13. |
ENVP opozarja na uvedbo omejenega sistema opozarjanja na evropski ravni za izmenjavo informacij med zadevnimi pristojnimi organi o strokovnjakih, ki imajo prepoved opravljanja poklicne dejavnosti v državi članici zaradi pomembnih javnih interesov, kot so poklici, pri katerih so človeško življenje, zdravje in varnost (in dobro počutje živali) bistveni, ali drugi poklici, v okoliščinah, v katerih je upravičeno preprečiti resno škodo zdravju in varnosti ljudi oziroma okolja. |
14. |
Vendar ENVP meni, da morajo biti sistemi opozarjanja sorazmerni. |
15. |
ENVP v tem smislu pozdravlja izboljšave besedila v skladu z njegovimi neformalnimi pripombami. Zdi se, da je namen teh izboljšav – čeprav jih je treba še dodatno pojasniti – omejiti opozarjanje na strokovnjake, ki jim je pristojni organ s sklepom prepovedal opravljanje poklicne dejavnosti, in izključiti možnost pošiljanja opozoril le na podlagi suma ali pritožb zoper strokovnjaka, če te niso podprte z jasnimi dokazi in na njihovi podlagi niso bili izdani uradni sklepi pristojnega organa ali sodišča, ki posamezniku prepovedujejo opravljanje poklicne dejavnosti. To lahko pomaga zagotoviti pravno varnost in spoštovanje domneve nedolžnosti. |
16. |
Glavni pomisleki ENVP, ki še ostajajo poleg priporočila o dodatnih pojasnilih o pogojih, v skladu s katerimi se lahko pošiljajo opozorila, in njihovi vsebini, pa se nanašajo na obdobje hranjenja. Nadaljnje izboljšave bi lahko pozitivno vplivale tudi na določbe o točnosti in posodabljanju opozoril ter prejemnike. Nazadnje, obveznosti o zaupnosti morajo biti v direktivi izrecno določene. |
Obdobje hranjenja
17. |
Eden od ključnih pomislekov ENVP, ki ga je treba še razrešiti, se nanaša prav na sistem opozarjanja. Vprašanje je, ali bi opozorila, predvidena v skladu s predlogom:
|
18. |
Kot je navedeno v mnenju o predlogu o sistemu IMI (8), „če se opozorilo uporabi kot komunikacijsko orodje, da se pristojne organe opozori na določeno kršitev ali sum, je to povsem nekaj drugega, kot če se to opozorilo shrani v zbirko podatkov za daljše ali celo nedoločeno časovno obdobje“. |
19. |
ENVP je zaskrbljen, da predlagani člen 56a(5) prepušča Komisiji, da v delegiranih aktih opredeli, kako dolgo bodo opozorila ostala v sistemu IMI. ENVP priporoča, naj bodo te ključne določbe, ki določajo predlagani sistem opozarjanja in so zato bistveni elementi, določene v samem besedilu predlagane direktive. |
20. |
Z vidika varstva podatkov bi bilo zaželeno, da se vsa opozorila, vnesena v sistem, izbrišejo po razumno kratkem obdobju, določenem vnaprej, ki se šteje od trenutka pošiljanja opozorila. To obdobje bi moralo biti dovolj dolgo (na primer šest mesecev), da pristojnim organom, ki prejmejo opozorilo, omogoči postavljanje dodatnih vprašanj prek sistema IMI in sprejemanje odločitev, ali bodo na podlagi prejete informacije sprejeli kakšne posebne ukrepe v okviru svoje pristojnosti. Vendar to obdobje ne sme biti daljše od obdobja, ki je nujno potrebno za ta namen. |
21. |
ENVP kot drugo možnost priporoča, da bi morala biti v predlogu, če je jasno upravičena potreba po daljšem obdobju hranjenja, navedena vsaj jasna zahteva, da organ, pristojen za izdajo, izbriše opozorilo takoj, ko prepoved, ki je bila podlaga za opozorilo, ni več veljavna (na primer zaradi pritožbe ali ker je bila prepoved časovno omejena). Prav tako se je treba izogibati, da bi opozorilo po nepotrebnem veljalo nedoločen čas, morda celo po upokojitvi ali smrti zadevnega strokovnjaka. |
Vsebina opozoril v skladu s členom 56a(1)
22. |
ENVP pozdravlja pojasnila, ki so že navedena v osnutku, v zvezi z vsebino opozoril. Dodatna pojasnila pa so vseeno potrebna za nedvoumno zagotavljanje, da je vsebina opozoril v skladu s členom 56a(1) jasno omejena na (i) osebne podatke, potrebne za opredelitev zadevnega strokovnjaka, (ii) dejstvo, ali je strokovnjaku prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, (iii) dejstvo, ali je prepoved začasna (vložena je pritožba, ki še ni rešena) oziroma dokončna, (iv) obdobje, na katerega se prepoved nanaša, in (v) identiteto organa, pristojnega za izdajo sklepa (tudi z navedbo države, v kateri je bil izdan sklep). |
23. |
ENVP poleg tega priporoča, naj bo v predlogu izrecno pojasnjeno, da opozorila ne smejo več vsebovati posebnih informacij o okoliščinah in razlogih za prepoved. V tem smislu ugotavlja, da se lahko dodatna vprašanja postavijo prek običajne dvostranske izmenjave informacij, če je taka dodatna informacija potrebna. Sistem IMI se lahko uporablja tudi za zagotavljanje dodatnih splošnih informacij odpravnikom zadeve v zvezi z nacionalnimi postopki kot pomoč pri razumevanju informacij, ki temeljijo na različnih nacionalnih postopkih posamezne države. |
Pogoji pošiljanja opozoril in njihova vsebina v skladu s členom 56a(2)
24. |
Za zagotovitev pravne varnosti je bistveno, da se nedvoumno pojasnijo pogoji pošiljanja opozoril v skladu s členom 56a(2). Sedanje besedilo se nanaša na „takoj, ko (država članica) izve za kakršno koli ravnanje, določena dejanja ali okoliščine, povezane s tako dejavnostjo, ki bi lahko resno škodile zdravju ali varnosti oseb ali okolju v drugi državi članici“. Te določbe same po sebi niso dovolj jasne in odpravnikom zadev puščajo prevelik manevrski prostor, da odločijo, ali bodo poslali opozorilo. |
25. |
Pomembno je, da iz besedila „takoj, ko izve“, ni jasno, ali se zahteva le utemeljen sum o določeni vrsti kršitve ali drugem dogodku oziroma ali je treba dejansko stanje, preden se lahko pošlje opozorilo, obširno raziskati in ugotoviti v določeni vrsti upravnega postopka. |
26. |
Revidirana različica predloga se nanaša na sklicevanje na sklep pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti. To je bistveno izboljšanje v primerjavi s prejšnjimi osnutki in – kot si sam razlagam – zdi se, da kaže na to, da se opozorila pošljejo le, če je zadevnemu strokovnjaku na podlagi sklepa zadevnega pristojnega organa že prepovedano opravljati poklicno dejavnost. |
27. |
Besedilo pa bi bilo vseeno treba dodatno izboljšati z nedvoumnim pojasnilom zahteve, da mora opozorilo temeljiti na predhodnem sklepu sodišča ali pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti. To bi moralo zagotoviti pravno varnost in preprečiti kakršno koli napačno razlago. |
28. |
Poleg tega je treba pojasniti, kot je navedeno v členu 56a(1), da mora biti vsebina opozoril jasno omejena na (i) osebne podatke, potrebne za opredelitev zadevnega strokovnjaka, (ii) dejstvo, ali je strokovnjaku prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, (iii) dejstvo, ali je prepoved začasna (vložena je pritožba, ki še ni rešena) oziroma dokončna, (iv) obdobje, na katerega se prepoved nanaša, in (v) identiteto organa, pristojnega za izdajo sklepa (tudi z navedbo države, v kateri je bil izdan sklep). |
Prejemniki opozoril iz člena 56a(2)
29. |
Člen 56a(2) zahteva, da morajo biti opozorila poslana „drugim državam članicam in Komisiji“. ENVP priporoča, naj se spremenjeno besedilo glasi, da morajo biti opozorila poslana „pristojnim organom v drugih zadevnih državah članicah in Komisiji“. Takšna ubeseditev s „pristojnimi organi“ je že uporabljena v členu 56a(1) v zvezi z opozorili iz navedenega odstavka (9). |
Točnost in posodobitve
30. |
ENVP tudi priporoča, naj bo v predlogu jasna zahteva, da mora pristojni organ, ki prenaša podatke, redno pregledovati, ali so opozorila posodobljena oziroma popravljena ali umaknjena, če informacije, ki jih vsebujejo, niso več točne oziroma če jih je treba posodobiti. Poleg tega bi bilo tudi koristno, da se dejstvo, da se je strokovnjak pritožil zoper „opozorilo“ v skladu s členom 56a(4), ali da je zahteval popravek, blokado ali izbris opozorila, zapiše v informacije o opozorilu (na primer s pošiljanjem posodobitve opozorila) (10). |
Zaupnost, nadaljnje razširjanje in objava opozoril
31. |
ENVP se zaveda, da se zakoni in prakse držav članic po obsegu izmenjave informacij o disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah zoper zdravnika ali drugega strokovnjaka razlikujejo med pristojnimi organi in drugimi zadevnimi organizacijami (kot so bolnišnice) ter širšo javnostjo. V maloštevilnih državah so črni seznami za določene poklice javno dostopni na internetu in vsakomur na voljo za vpogled. Druge države imajo drugačen pristop in javnosti dovolijo vpogled le v bele sezname, to so seznami strokovnjakov z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti. |
32. |
Dokler take različne prakse in nacionalna zakonodaja sočasno obstajajo, ENV priporoča, naj se s predlagano direktivo vsi zadevni pristojni organi zavežejo k zaupnosti glede podatkov o opozorilu, ki jih prejmejo od druge države članice, razen če so bili podatki objavljeni v skladu z zakonom države članice, ki jih pošilja. |
2.3 Evropska poklicna izkaznica
33. |
ENVP pozdravlja dejstvo, da je Komisija v skladu z njegovimi neformalnimi pripombami precej izboljšala jasnost, pravno varnost in zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, določene v členu 4a predloga. |
34. |
Pomisleki ENVP, ki jih je treba še razrešiti, se nanašajo na člen 4e(1) predloga, v katerem se zahteva, da „(p)ristojni organi države članice izvora in države članice gostiteljice ustrezno datoteko v informacijskem sistemu za notranji trg pravočasno posodobijo z informacijami o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali katerih koli drugih resnih posebnih okoliščinah, ki bodo verjetno vplivale na opravljanje dejavnosti imetnika evropske poklicne izkaznice na podlagi te direktive“. |
35. |
Člen 4e(1) dopolnjuje sedanje določbe v členu 56(2), ki že omogoča dvostranske izmenjave pod istimi pogoji. Zlasti sedanji člen 56(2) zahteva, da si „(p)ristojni organi države članice gostiteljice in države članice izvora izmenjujejo informacije o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali o kakršnih koli drugih resnih in posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na opravljanje dejavnosti po tej direktivi“. |
36. |
ENVP ima tri glavne pomisleke glede teh določb: |
Pogoji posodabljanja datoteke IMI v skladu s členom 4e(1) in vsebina takih posodobitev
37. |
Prvič, obe določbi puščata odpravnikom zadeve veliko manevrskega prostora, da odločijo, ali je treba datoteko IMI posodobiti. Iz razlogov, navedenih pri predstavitvi mnenja o premalo jasnih pogojih, pod katerimi se lahko pošljejo opozorila v skladu s členom 56a(2), bi bila tudi tukaj zaželena dodatna pojasnila. ENVP meni, da bi bila potrebna vsaj zahteva, da se morajo te posodobitve izvajati „brez poseganja v domnevo nedolžnosti (11)“. Še bolj zadovoljiva rešitev bi bila, da se v predlagani direktivi zahteva (v zvezi z zgoraj obravnavanimi opozorili iz člena 56a(2)), da morajo vse posodobitve temeljiti na predhodnem sklepu sodišča ali pristojnega organa, ki strokovnjaku prepoveduje opravljanje poklicne dejavnosti. To bi moralo zagotoviti pravno varnost in preprečiti kakršno koli napačno razlago. |
38. |
Poleg tega je treba glede opozoril iz člena 56a tudi pojasniti, da mora biti njihova vsebina jasno omejena na (i) dejstvo, ali je strokovnjaku prepovedano opravljanje poklicne dejavnosti, (ii) dejstvo, ali je prepoved začasna (vložena je pritožba, ki še ni rešena) ali dokončna, (iv) obdobje, na katerega se prepoved nanaša, in (v) identiteto organa, pristojnega za izdajo sklepa (tudi z navedbo države, v kateri je bil izdan sklep). Treba se je izogibati dodatnim podrobnostim, kot na primer, ali je prepoved posledica kazenske obsodbe ali disciplinskega ukrepa in katera kazniva dejanja so bila storjena. Če zadevni organ take informacije zahteva v posebnem primeru, lahko take dodatne informacije vedno zahteva prek dvostranske izmenjave informacij (prek sistema IMI, vendar zunaj datoteke IMI). |
Obdobje hranjenja
39. |
Drugič, za razliko od dvostranske izmenjave informacij v skladu s sedanjo določbo iz člena 56(2), ki se trenutno v sistemu IMI hranijo le šest mesecev po zaključku primera, je za datoteko IMI predvideno, da lahko v sistemu IMI ostane daljše obdobje. Zato je treba sprejeti tudi ustrezne določbe za zagotovitev, da bodo vsi sklici na sprejete disciplinske ukrepe ali kazenske sankcije ali katere koli druge resne posebne okoliščine pravočasno izbrisani iz datoteke IMI, takoj ko dostop do navedene informacije ni več potreben. |
40. |
Predlagani sklic na izbris, ko (dostop) „ni več potreben“, je sicer koristen, vendar menim, da ni zadosten za zagotavljanje doslednosti in pravne varnosti. Zato ENVP priporoča, naj se v predlogu določi dovolj kratko obdobje hranjenja za izmenjane informacije. Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj pri obravnavi obdobja hranjenja opozoril, bi bilo zaželeno, da ta informacija ostane v sistemu IMI le toliko časa, kolikor je potrebno, da organ prejemnik sprejme ustrezne ukrepe (na primer šestmesečno obdobje za preiskovalne ali izvršilne ukrepe). |
41. |
Po drugi strani pa ENVP priporoča, naj bo v predlogu, če se zakonodajalci odločijo za „dolgoročno“ shranjevanje prepovedi v datoteki IMI, navedena vsaj jasna zahteva, da organ, pristojen za izdajo opozorila, izbriše vsak sklic na prepoved, takoj ko prepoved ne velja več (na primer zaradi pritožbe ali ker je bila prepoved časovno omejena). |
2.4 Dolgoročna perspektiva
42. |
ENVP dolgoročno priporoča, naj Komisija, če in ko bo uporaba evropske poklicne izkaznice in sistema IMI razširjena (za nekatere ali vse regulirane poklice, za katere se uporablja sistem opozarjanja), pregleda, ali so sistemi opozarjanja iz člena 56a še vedno potrebni in ali jih morda ni mogoče nadomestiti z bolj omejenimi in, s stališča varstva podatkov, manj vsiljivimi sistemi. Takrat lahko na primer pretehta, ali se lahko izmenjava informacij namesto opozoril, ki se morajo poslati vsem državam članicam, omeji na pristojne organe v državah izvora in državah članicah gostiteljicah, ki imajo dostop do poklicne izkaznice zadevnega strokovnjaka v datoteki IMI. |
2.5 Posvetovanje z ENVP in nacionalnimi organi za varstvo podatkov o delegiranih aktih
43. |
Nazadnje, ENVP nadalje priporoča posvetovanje z njim in delovno skupino iz člena 29, kjer so nacionalni organi varstva podatkov tudi zastopani, pred sprejetjem delegiranih aktov iz člena 56a(5) in vseh drugih delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 58, ki lahko vplivajo na varstvo podatkov. Ocena učinka na varstvo podatkov bi morala biti izvedena pred takih posvetovanjem. (12) |
3. SKLEPNE UGOTOVITVE
44. |
ENVP opozarja na uvedbo omejenega sistema opozarjanja na evropski ravni za izmenjavo informacij o strokovnjakih, ki imajo prepoved opravljanja poklicne dejavnosti v državi članici, kadar je to upravičeno s pomembnim javnim interesom. |
45. |
Vendar ENVP meni, da morajo biti sistemi opozarjanja sorazmerni. |
46. |
ENVP zlasti priporoča, naj:
|
47. |
Kar zadeva evropsko poklicno izkaznico in z njo povezano datoteko IMI, ENVP priporoča, naj se dodatno pojasnijo ukrepi, pod katerimi je treba v datoteko vključiti disciplinske ukrepe ali kazenske sankcije ali kakršne koli druge resne in posebne okoliščine, ter vsebina teh informacij, priporoča pa tudi jasno omejitev obdobja hranjenja. |
48. |
Poleg tega ENVP dolgoročno priporoča, naj Komisija, če in ko bo uporaba evropske poklicne izkaznice in sistema IMI razširjena, pregleda, ali so sistemi opozarjanja iz člena 56a še vedno potrebni in ali jih morda ni mogoče nadomestiti z bolj omejenimi in, s stališča varstva podatkov, manj vsiljivimi sistemi. |
49. |
Nazadnje, ENVP nadalje priporoča posvetovanje z njim in delovno skupino iz člena 29, kjer so nacionalni organi varstva podatkov tudi zastopani, pred sprejetjem delegiranih aktov iz člena 56a(5) in vseh drugih delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 58, ki lahko vplivajo na varstvo podatkov. Ocena učinka na varstvo podatkov bi morala biti izvedena pred takih posvetovanjem. |
V Bruslju, 8. marca 2012
Giovanni BUTTARELLI
Pomočnik Evropskega nadzornika za varstvo podatkov
(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(2) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(3) COM(2011) 883 konč.
(4) Uredba o sistemu IMI še ni sprejeta. ENVP je novembra 2011 izdal mnenje o predlogu Komisije. Glej http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2011/11-11-22_IMI_Opinion_SL.pdf
(5) Sklici v tem predlogu se nanašajo na določbe direktive o poklicnih kvalifikacijah, kot jih je predlagala Komisija, razen če je določeno drugače.
(6) Člen 56a(2) je treba dodatno pojasniti za zagotovitev, da to nedvoumno velja ne samo za opozorila v skladu s členom 56(1), ki se nanaša na zdravstvene delavce, temveč tudi za opozorila v skladu s členom56a(2), ki se nanaša na delavce, ki niso zaposleni v zdravstvu. Glej odstavke od 24 do 27 tega mnenja.
(7) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(8) Glej odstavke od 57 do 59.
(9) Na ta način ENVP pozdravlja dejstvo da se – za razliko od opozoril iz člena 56a(1) – sklicuje na „zadevne države članice“ in ne na „vse države članice“.
(10) Ugotavljam, da bi omejevanje vsebine opozorila na minimalno nujno raven ter na dejanske in objektivne podatke – kot na primer podatek, ali je posamezno vrsto sklepa (na primer začasna prepoved opravljanja poklicne dejavnosti) sprejel pristojni organ ali sodišče – pomagalo tudi zmanjšati število zahtev za popravek, blokiranje ali izbris opozorila, ker bi bilo težje ugovarjati točnosti takih podatkov.
(11) Podobni sklici na domnevo nedolžnosti so že vključeni v Direktivo 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).
(12) Glej tudi mnenje ENVP o predlogu za uredbo o sistemu IMI, odstavki od 29 do 32.