23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/87

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Odziv na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja

(COM(2011) 52 konč.)

2011/C 218/16

Glavni poročevalec: Gerd WOLF

Evropska komisija je 9. februarja 2011 sklenila, da v skladu s členom 304 PDEU Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Odziv na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter na poročilo strokovne skupine o vmesni oceni Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja

COM(2011) 52 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela …

Zaradi nujnosti postopka (člena 20 in 57(1) poslovnika) je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 471. plenarnem zasedanju 4. in 5. maja 2011 (seja z dne 4. maja) za glavnega poročevalca imenoval g. WOLFA ter mnenje sprejel s 118 glasovi za, 1 glasom proti in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Odbor pozdravlja poročilo strokovne skupine in izrecno podpira v njem navedena priporočila. Podpira tudi odziv Komisije na poročilo, oblikovan v njenem sporočilu, o katerem izraža posebna stališča.

1.2   Tudi glede na poročilo strokovne skupine Odbor priporoča zlasti:

—	povišanje proračuna za raziskave in inovacije na tolikšen delež skupnega proračuna, ki vsekakor ustreza pomenu in teži, ki ju tej temi namenja strategija Evropa 2020;

—	usmerjanje podpore v dejavnosti, katerih uspešnost je odvisna od transnacionalnega sodelovanja;

—	ohranjanje in krepitev sodelovanja pri raziskavah;

—	vključitev obsežne infrastrukture v podporo;

—	posvetitev večje pozornosti „ključnim spodbujevalnim tehnologijam“, brez katerih se ne moremo soočiti niti s svetovno konkurenco niti s pomembnimi družbenimi vprašanji;

—	omogočanje širšega sodelovanja doslej slabo zastopanim državam članicam s pomočjo tesnejših povezav med strukturnimi skladi in okvirnim programom;

—	dodelitev vsaj 20 % skupnega proračuna za program za raziskave in razvoj, ki jih ureja Evropski raziskovalni svet;

—	korenito poenostavitev administrativnih postopkov in razmislek o moratoriju za nove instrumente.

1.3   Odbor poziva države članice, naj vsekakor izpolnijo svojo „3-odstotno obveznost“ in če je gospodarsko možno, ta cilj še presežejo.

1.4   V zvezi s terminologijo, ki se v poročilu strokovne skupine uporablja za tri kategorije raziskav, Odbor izraža zadržke do pojma „science for science“ (znanost za znanost). Namesto tega priporoča uporabo pojma „science for knowledge“ (znanost za znanje).

1.5   Odbor pozdravlja mnenje Komisije o poročilu strokovne skupine o Skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF). Podpira oceno poročila strokovne skupine in meni, da je RSFF zelo koristen finančni instrument, ki spodbuja inovativnost.

2.   Sporočilo Komisije

2.1   V skladu s sklepoma Evropskega parlamenta in Sveta je skupina zunanjih strokovnjakov izvedla vmesno oceno (1) Sedmega okvirnega programa R&R (7OP). Pri tem je nastalo 10 zelo jasnih in upoštevanja vrednih priporočil. O tem poročilu strokovne skupine, ki vsebuje njena priporočila, je Komisija objavila navedeno sporočilo, v katerem se odziva na priporočila vmesne ocene.

To mnenje Odbora se nanaša na sporočilo Komisije in s tem tudi na poročilo strokovne skupine in v njem navedena priporočila.

2.2   Sporočilo Komisije se posebej osredotoča na naslednja priporočila iz poročila strokovne skupine:

1)	spodbujanje evropskega raziskovalnega prostora in ciljev Unije inovacij z integracijo raziskovalnih zmogljivosti;

2)	razvoj in izvajanje visokokakovostnih raziskovalnih infrastruktur;

3)	stopnjo financiranja je treba vsaj ohraniti;

4)	potrebna je jasna inovacijska strategija;

5)	potreben je pomemben napredek na področju poenostavitve;

6)	skupek ukrepov financiranja v 7OP in programih, ki mu sledijo, mora omogočiti novo uravnoteženost med pristopi k raziskavam od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol;

7)	treba je razmisliti o moratoriju na nove instrumente;

8)	v preostalih letih 7OP je treba okrepiti prizadevanja za povečano vključenost žensk;

9)	omogočiti boljše sodelovanje držav članic, ki so nezadostno zastopane, (z) boljšimi povezavami med strukturnimi skladi in okvirnim programom;

10)	odpreti 7OP mednarodnemu sodelovanju.

2.3   Komisija v glavnem podpira ta priporočila iz poročila strokovne skupine in se zavezuje, da jih bo v naslednjem okvirnem programu ustrezno upoštevala. Vendar dodaja tudi nekaj pretežno manjših sprememb poudarkov in pojasnitve oz. razlage.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Odbor priznava, da poročilo strokovne skupine in odziv Komisije nanj v njenem sporočilu predstavljata podlago za zeleno knjigo (2) Komisije, v kateri Komisija pojasnjuje načela za podporo raziskavam in inovacijam v prihodnosti. Zato oba dokumenta pomenita več kot le vmesno oceno.

3.2   Odbor z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da se večina zgoraj navedenih priporočil iz poročila strokovne skupine (točka 2.2) v veliki meri ujema z ugotovitvami oz. priporočili v prejšnjih mnenjih Odbora.

3.3   Odbor takole na kratko izraža svoje ugotovitve o pripombah Komisije v zvezi s priporočili iz poročila strokovne skupine:

3.3.1   Spodbujanje evropskega raziskovalnega prostora in ciljev Unije inovacij z integracijo raziskovalnih zmogljivosti

Odbor trdno podpira priporočilo v poročilu strokovne skupine, da bi se podpora EU morala osredotočiti na področja, kjer je bistvenega pomena kritična masa in kjer je uspeh odvisen od čezmejnega sodelovanja. Po mnenju Odbora to velja predvsem za uspešno sodelovanje na področju razvoja, ki ima ključno, odločilno in vključujočo vlogo ter bi ga bilo treba ohraniti in razvijati.

3.3.2   Razvoj in izvajanje visokokakovostnih raziskovalnih infrastruktur

Odbor se s to točko popolnoma strinja, kot je že izrazil v prejšnjih mnenjih. Ker večje infrastrukture na splošno presegajo zmogljivosti posameznih držav članic za njihovo financiranje in uporabo, izpolnjujejo pogoje v točki 3.3.1 in bi potemtakem morale biti v fazah gradnje in delovanja deležne zanesljive podpore Komisije.

3.3.3   Stopnjo financiranja je treba vsaj ohraniti

Poročilo strokovne skupine navaja, da bi moral delež skupnega proračuna EU za OP7 do konca njegovega obdobja veljati kot minimalno financiranje („The percentage of the total EU budget that FP7 will have when it ends should be regarded as a minimum.“), kar Odbor vidi kot stališče na najnižji ravni, ki jo še lahko podpre. Komisija pa v svojem sporočilu kaže še bolj defenziven odnos. Odbor je izjemno zaskrbljen zaradi te težnje, ki nasprotuje vsem dosedanjim političnim izjavam in ciljem v zvezi s strategijo Evropa 2020. Odbor zato poziva Komisijo in vse relevantne nosilce političnega odločanja, naj raziskavam in inovacijam zagotovijo potreben status in pomen v okviru proračuna EU in strategije Evropa 2020.

3.3.4   Potrebna je jasna inovacijska strategija

Odbor se popolnoma strinja s to točko in se sklicuje na mnenji INT/545 (3) in INT/571. Inovacije vodijo k napredku, rasti, blaginji, socialni varnosti, mednarodni konkurenčnosti in zaposlenosti. Potrebujejo in krepijo družbeno ozračje zaupanja in samozavesti, ki lahko glede na svetovno konkurenco privede do nadaljnjega napredka in konstruktivne dinamike. Za uspešnost inovacij sta potrebna evropski pristop in evropski notranji trg, tu pa ima odločilno vlogo Evropski raziskovalni prostor z močnim okvirnim programom za raziskave in razvoj.

3.3.5   Potreben je pomemben napredek na področju poenostavitve

Odbor se popolnoma strinja s to točko in se sklicuje na svoje mnenje (4) o tej zadevi (kljub temu, da metafora kvantnega skoka* kaže napačno razumevanje tega fizikalnega pojma). (*Op. prev.: v angleški različici sporočila Komisije je „pomemben napredek“ podan s prispodobo „kvantnega skoka“.) Ključni problem financiranja raziskav v EU je postala vedno večja raznolikost projektov in njihovih instrumentov s pogosto zelo različnimi pravili in postopki. Ta kompleksnost je še toliko resnejši problem, saj so predpisi posameznih držav članic in njihovih nacionalnih organov financiranja v nekaterih primerih zelo različni. Zato je potrebna korenita poenostavitev, vključno s sprejetjem običajnih računovodskih metod v državah članicah.

3.3.6   Skupek ukrepov financiranja v 7OP in programih, ki mu sledijo, mora omogočiti novo uravnoteženost med pristopi k raziskavam od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol

Drži, če to pomeni, da naj bi pristopi od spodaj navzgor imeli večji pomen. Medtem ko pristop od zgoraj navzdol izhaja iz strateškega vidika vodilnih interesnih skupin in temelji na sedanjem znanju, pristopi od spodaj navzgor vključujejo ustvarjalni potencial znanstvenikov in inženirjev, ki se neposredno ukvarjajo s temami, ki jih je treba raziskati ali izboljšati. Tudi kadar gre za pomembna družbena vprašanja, kot so zdravje, podnebje in energija, ali za uporabo ključnih spodbujevalnih tehnologij, bi bilo treba bolj kot le predpise „od zgoraj“ upoštevati zamisli, ki prihajajo od spodaj navzgor, in predloge široke znanstvene skupnosti. Inovacijska politika bi morala biti „usmerjena v organizacijske inovacije in inovacije na delovnem mestu, katerih gonilo so zaposleni (5)“.

3.3.7   Treba je razmisliti o moratoriju na nove instrumente

Drži. To je Odbor že izrazil v številnih mnenjih, ki obravnavajo problem vedno večjega števila instrumentov; glej tudi točko 3.3.5. Če jasne ugotovitve v poročilu strokovne skupine (6) ne zadostujejo, bi bilo treba v sodelovanju s številnimi uporabniki opraviti analizo podpornih instrumentov, da se ugotovi, kateri instrumenti so bili uspešni, in da se ukine ali zmanjša uporaba manj koristnih instrumentov.

3.3.8   V preostalih letih 7OP je treba okrepiti prizadevanja za povečano vključenost žensk

Drži. Za začetek je treba več žensk motivirati za študij znanosti in tehnologije. Poleg tega se to nanaša tudi na splošno vprašanje enakosti žensk v poklicu. V zvezi s poklici v raziskavah in razvoju je treba kot posebno vprašanje obravnavati zagotavljanje zadostnih možnosti (7) za zaposlitev obeh zakoncev ali partnerjev (dual career possibilities), ki so posebej pomembne z vidika potrebne mobilnosti raziskovalcev.

3.3.9   Omogočiti boljše sodelovanje držav članic, ki so nezadostno zastopane, z boljšimi povezavami med strukturnimi skladi in okvirnim programom

Drži: glej tudi mnenje Odbora o zeleni knjigi. Odbor podpira izjavo v zeleni knjigi Komisije (8): „Odličnost na svetovni ravni lahko dolgoročno uspeva le v sistemu, ki daje vsem raziskovalcem v EU na voljo sredstva, da se razvijejo do stopnje odličnosti in morda tekmujejo za najvišja mesta. To od držav članic zahteva, da sledijo ambicioznim načrtom modernizacije svojih javnih raziskovalnih baz in podprejo javno financiranje. Financiranje na ravni EU, tudi v okviru skladov kohezijske politike, mora biti v pomoč pri gradnji odličnosti, kjer koli in kakor koli je to primerno.“

3.3.10   Odpreti 7OP mednarodnemu sodelovanju

Drži: tudi Odbor je že podprl ta pomemben korak (9). Mednarodno sodelovanje ugodno vpliva na znanstveni in tehnološki napredek, pa tudi na razumevanje med narodi. Priznati je treba, da je na tem področju že veliko doseženega. Toda uspeh mednarodnega sodelovanja je odvisen tudi od privlačnosti Evropskega raziskovalnega prostora in od uspešnosti evropskih univerz ter raziskovalnih ustanov.

3.4   Odbor pozdravlja mnenje Komisije o poročilu strokovne skupine o Skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF). Podpira oceno poročila strokovne skupine in meni, da je RSFF zelo koristen finančni instrument, ki spodbuja inovativnost. Pri tem opozarja tudi na svoje zahteve glede vprašanja tveganega kapitala, zlasti pri ustanavljanju podjetij, npr. v točki 4.8 mnenja o Uniji inovacij. (10)

4.   Posebne ugotovitve

4.1   V tem delu mnenja želi Odbor obravnavati vidike, za katere meni, da jim Komisija v svojem sporočilu ni namenila dovolj pozornosti ali da so potrebne pripombe k poročilu strokovne skupine.

4.2   Ključne spodbujevalne tehnologije

Pomenu vodilnega položaja pri razvoju ključnih spodbujevalnih tehnologij za svetovno konkurenčnost je Komisija že posvetila sporočilo, Odbor pa je o tej temi pripravil mnenje. (11) Razvoj in razpoložljivost ključnih spodbujevalnih tehnologij sta pomemben predpogoj za evropsko gospodarstvo, da se bo lahko soočilo s svetovno konkurenco in rešilo naloge, ki izhajajo iz velikih družbenih izzivov. Toda tukaj obravnavano sporočilo ne namenja dovolj pomena tej bistveni temi. Zato Odbor izrecno priporoča, da se pri pripravah 8OP tej temi zagotovi večji pomen in vidnost.

4.3   Evropski raziskovalni svet

Priporočila iz poročila strokovne skupine in sporočilo, ki se nanje odziva, ne posvečajo dovolj pozornosti že vidnemu uspehu programa Zamisli, ki ga ocenjuje in upravlja Evropski raziskovalni svet, in s tem povezanemu visokemu standardu dela. Zato Odbor ponavlja svoje priporočilo, da se 20 % skupnega proračuna za 8OP nameni temu programu.

4.4   Terminologija

Poročilo strokovne skupine za obvladovanje večjih izzivov priporoča naslednjo strukturo programa:

—	Science for science (znanost za znanost) – program opredelijo raziskovalci

—	Science for competitiveness (znanost za konkurenčnost) – program opredeli industrija

—	Science for society (znanost za družbo) – program določijo akterji civilne družbe

Odbor meni, da so ti naslovi natančni in dobro izbrani, vendar se boji, da morda ne odražajo v zadostni meri kompleksnega odnosa med pristopoma od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol ter med temeljnimi in uporabnimi raziskavami. V tem smislu se sklicuje na svoje mnenje INT/571 in bi želel le poudariti, da pravzaprav ne obstaja vrsta raziskave „science for science“ (znanost za znanost), temveč le „science for knowledge“ (znanost za znanje). Tri kategorije, naštete v poročilu strokovne skupine, se bolj posvečajo vprašanju, ali in v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati, da bo novo znanje, do katerega naj bi prišli z ugotovitvami raziskav, avtomatsko obravnavano kot ključno in uporabno za reševanje problemov.

4.4.1   Odbor se sklicuje tudi na ugotovitve v svojem mnenju INT/545 v zvezi s postopnimi in revolucionarnimi inovacijami, pri katerih je več kot očitno, da revolucionarne, prodorne inovacije v preteklosti niso – ali so zelo redko – nastale v obstoječih industrijskih panogah, temveč so pripeljale do nastanka povsem novih industrijskih panog ali sektorjev.

4.4.2   Zato Odbor priporoča, da se ta terminologija kljub vsej svoji jedrnatosti pregleda, da bi preprečili tveganje za nesporazum, ki bi lahko povzročil napačne odločitve in neustrezno dodelitev virov.

---

(1)  Dostopna na spletni strani: http://ec.europa.eu/research/evaluations.

(2)  COM(2011) 48 konč.

(3)  UL C 132, 3. 5. 2011, str. 39 – Unija inovacij.

(4)  Npr. UL C 48, 15.2.2011, str. 129–133.

(5)  UL C 132, 3.5.2011, str. 22 – Inovativna delovna mesta, točka 2.6.

(6)  Glej poročilo strokovne skupine, od točke 4.3 dalje.

(7)  CESE 305/2004, zlasti točka 5.5.5.2, UL C 110/3, 30.4.2004

(8)  COM(2011) 52 konč.

(9)  UL C 306, 16.12.2009.

(10)  UL C 132, 3.5.2011, str. 39 – Unija inovacij.

(11)  UL C 48, 15.2.2011, str. 112.

---