17.3.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 84/19

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Spremljanje trga za trgovino in distribucijo Za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020

(COM(2010) 355 konč.)

2011/C 84/04

Poročevalec: g. ALMEIDA FREIRE

Evropska komisija je 5. julija 2010 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o delovanju Evropske Unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Spremljanje trga za trgovino in distribucijo – Za učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo do leta 2020

COM(2010) 355 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. januarja 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 468. plenarnem zasedanju 19. in 20. januarja 2011 (seja z dne 20. januarja) s 192 glasovi za, 4 glasovi proti in 4 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO priznava pomen sektorja trgovine in distribucije za enotni trg in njegov prispevek k celotnemu evropskemu gospodarstvu. Zaradi posebnih značilnosti tega sektorja EESO pozdravlja celovit pristop, ki ga je Evropska komisija razvila v Poročilu o spremljanju trga za trgovino in distribucijo, in se strinja, da se je treba izogniti osredotočanju na posamezne podsektorje.

1.2   EESO obžaluje, da se premalo pozornosti posveča MSP, ki imajo ključno vlogo pri zaposlovanju, ustvarjanju vrednosti in v življenju podeželskih območij in mestnih središč. V skladu z Aktom o malih podjetjih bi bilo treba MSP namenjati več pozornosti in sprejeti ukrepe, ki bodo spodbudili njihov razvoj in ustvarili delovna mesta v teh podjetjih.

1.3   V Evropi prihaja do koncentracije velikih maloprodajnih podjetij, ki zaradi pestrosti svoje ponudbe privlačijo več strank (5 največjih živilskih maloprodajnih podjetij je leta 2005 nadzorovalo več kot 70 % trga). Podobno obstaja visoka koncentracija številnih proizvodov, zlasti zelo zaželenih izdelkov (t. i. „must have“ izdelkov), katerih ponudbe si trgovci ne morejo privoščiti.

1.4   Uporaba pogajalske moči je splošna praksa v tržnem gospodarstvu, h kateri se zatekajo vsa podjetja, tudi kmetije, zbiralci in predelovalci njihovih izdelkov, dobavitelji in maloprodajna podjetja. EESO je zaskrbljen zaradi ukrepov v nekaterih državah, ki so namenjeni nadzoru cen ali marž, kar je v nasprotju z načeli svobodne konkurence in delujočega enotnega trga.

1.4.1   Takšne ureditve so lahko potrebne zaradi pomembnih socialnih in političnih razlogov, na primer na socialnem področju ali področju okolja, da se zagotovi socialna kohezija ali varstvo okolja.

1.5   Na notranjem trgu so bile med državami članicami ugotovljene bistvene razlike med cenami za podobne izdelke. EESO priporoča, da se vsako proučevanje cen osredotoči na prenos cen in marž po celotni dobavni verigi.

1.6   EESO opozarja, da imajo trgi za trgovino in distribucijo – in pogodbena razmerja na teh trgih – svoje nacionalne lastnosti in se razlikujejo po pravnih, gospodarskih, političnih in kulturnih značilnostih. Spričo pomena verige preskrbe s hrano EESO poziva, naj se proučijo očitno nepoštene prakse, ki se pojavljajo v celotni verigi, in sprejmejo ustrezni ukrepi.

1.7   EESO zlasti poziva Komisijo, naj prouči, kako se „nepoštena pogodbena razmerja“ obravnavajo na nacionalni ravni in kako so ti predpisi uveljavljeni. Nadalje opozarja, da je v času krize pomembno zagotoviti pravilno izvajanje obstoječe zakonodaje in da je to odgovornost držav članic, ter poudarja področja, na katerih bi bilo treba ukrepati, in najustreznejši obseg tega ukrepanja v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

1.8   Trgovina in distribucija predstavljata pomemben sektor, ki pogosto omogoča vstop na trg dela za mnoge mlade nizko kvalificirane ali celo nekvalificirane delavce. Ta sektor ponuja tudi številne možnosti za podjetnike.

1.9   EESO poziva Komisijo, naj podpre spodbujanje samozaposlovanja, podjetništva in razvoj sposobnosti kot pripomočkov za obvladovanje krize in omogočanje vstopa ali ponovnega vstopa na trg dela.

1.10   Komisija pravilno določa prednostna področja za ukrepe. V zvezi s tem EESO poziva k pravočasnemu sprejetju predlogov in Komisijo spodbuja, naj pospeši sprejemanje odločitev na področju, ki zahteva nujne, konkretne in oprijemljive ukrepe. Zlasti bi moral forum na visoki ravni za boljše delovanje verige preskrbe s hrano postati temelj za nove in razvijajoče se agroživilske politike, tudi za bolj uravnotežene odnose med industrijo in maloprodajo.

1.11   Nadalje EESO poziva Komisijo, naj prouči izvajanje direktive o storitvah in ustrezno ukrepa v teh državah članicah. Komisijo tudi poziva, naj ukrepa v zvezi z medbančnimi provizijami, ki delujejo kot skriti davki za potrošnike.

2.   Uvod

2.1   Evropska komisija priznava pomembno vlogo sektorja trgovine in distribucije na enotnem trgu. Njegov gospodarski pomen za Evropsko unijo (4,2 % BDP EU, 17,4 zaposlenih in 20 % evropskih MSP) je dober razlog, da je bil ta sektor izbran za spremljanje trga.

2.2   Poročilo o spremljanju trga za trgovino in distribucijo in delovni dokument služb Komisije predstavljata analizo vprašanj, ki z vidika enotnega trga vplivajo na ekonomsko, socialno in okoljsko uspešnost trgovine in distribucije. Pri tem poročilo in delovni dokument služb Komisije proučujeta uspešnost tega sektorja, nedavne usmeritve in učinek posodobitve na druge konkurente. Dokumenta navajata ugotovitve o učinkih na uspešnost trgovcev tudi z vidika njihovih poslovnih partnerjev v zgornjem in spodnjem delu tržne verige.

2.3   Analiza sektorja v poročilu temelji na proučitvi odnosov trgovcev z njihovimi dobavitelji (zgornji del verige) in potrošniki (spodnji del verige). Pri tem Komisija priznava zapletenost odnosov, ki jih razvijajo trgovci, da potrošnikom zagotovijo prave izdelke ob pravem času na pravem mestu po najboljši ceni.

2.4   V poročilu je napovedano, da bo Komisija na podlagi posvetovanja opredelila ukrepe za izboljšanje nemotenega delovanja notranjega trga za trgovino in distribucijo, da bi trgovcem pomagala čim bolje izkoristiti prednosti enotnega trga in izboljšati njihovo ekonomsko, socialno in okoljsko uspešnost.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Evropska komisija v tem poročilu priznava pomen trgovine in distribucije na enotnem trgu in njun pomen za rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj. Ker dojemanje tega sektorja pogosto temelji na poenostavljeni domnevi, da trgovci kupujejo od kmetov in prodajajo potrošnikom, je namen tega poročila prikazati zapletenost dobavne verige in odnosov trgovcev z njihovimi poslovnimi partnerji. Nadalje pomaga razložiti, kako trgovci izpolnjujejo svoje poslanstvo, da potrošnikom zagotovijo prave izdelke na pravem mestu ob pravem času in po najboljši ceni ter izzive, s katerimi se pri tem soočajo.

3.2   Poročilo priznava vlogo, ki jo je imela posodobitev v sektorju trgovine in distribucije pri preprečevanju inflacije v zadnjih 50 letih in pri povečanju izbire za potrošnike. Rezultat večje konkurence in konsolidacije v trgovini in distribuciji so nižje cene, večja izbira za potrošnike in relativno nizke marže (v nasprotju z drugimi sektorji, vključno s predelovalno industrijo), kar ima učinek na konkurente, lokalne oblasti, kmete, dobavitelje, zaposlene itd.

3.3   EESO obžaluje, da se poročilo morda preveč osredotoča na trgovino in distribucijo živil in pri tem ne podaja splošnega pregleda sektorja, zlasti pa ne prikaže pomena MSP (več kot 95 % podjetij v trgovini in distribuciji ter 11 milijonov delavcev), njihovih posebnih potreb in težav, vključno s potrošniškimi storitvami, njihove vloge za oživitev mestnih središč, podeželskih ali predmestnih območij, njihove odvisnosti od velikih proizvajalcev in konkurence v obliki dobaviteljev, ki vzpostavljajo lastne distribucijske mreže.

3.4   Poročilo prav tako ne priznava pomena, ki ga ima poslovni model združevanja v zadruge, zlasti v trgovini in distribuciji živil preko potrošniških zadrug.

3.5   Poročilo analizira uspešnost sektorja trgovine in distribucije glede na splošne javnopolitične cilje – splošna in cenovna dostopnost. Toda v praksi trgovci svoje delo opravljajo v zelo konkurenčnem okolju, kjer si podjetja prizadevajo pritegniti stranke in jim dati dobro vrednost za denar. Trgovci svoje odločitve o ustanovitvi podjetja in svojih storitvah sprejemajo glede na dinamiko trga in ne glede na splošne javnopolitične cilje. Analiziranje uspešnosti trgovcev glede na splošne javnopolitične cilje ne upošteva dejstva, da sta trgovina in distribucija komercialni dejavnosti, ki morata za preživetje v tržnem gospodarstvu ostati dobičkonosni. Tudi za katero koli drugo tržno dejavnost je mogoče priti do podobnih ugotovitev.

3.6   Sčasoma je potrošniško povpraševanje postalo zahtevnejše in ga ni mogoče obravnavati homogeno. Na podlagi tega in na podlagi pomena konkurence v trgovini je mogoče razložiti zapletenost tržnih sil in odgovoriti na vprašanje, zakaj v realnosti soobstajajo različne oblike trgovine in distribucije z različnimi potrošniškimi storitvami. To pomeni, da so manjše oblike dejavnosti lahko uspešne, če potrošnikom zagotovijo posebne storitve. Več kot 11 milijonov Evropejcev je zaposlenih v MSP v sektorju trgovine in distribucije. Zato je bistveno, da se še naprej spodbuja razvoj MSP, zlasti s pomočjo boljšega zakonodajnega okolja in manjšimi upravnimi obremenitvami.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo za potrošnike

4.1.1   Ključna naloga trgovcev je potrošnikom po najugodnejši ceni zagotoviti širok izbor izdelkov, ki izpolnjujejo kakovostne in varnostne zahteve. Posodobitev tega sektorja v zadnjih 20 letih so zaznamovali hiter proces koncentracije velikih multinacionalnih trgovskih verig, ki so dejavne v različnih državah EU in tretjih državah, kar je privedlo do nasičenosti trgov v državah EU, vključitve informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter globalizacije, vključno s širitvijo na druge trge in dostopom do širše izbire proizvodov po nižjih cenah (cenovna dostopnost).

4.1.2   EESO in Komisija se strinjata, da sta ključni vprašanji, ki ju je treba obravnavati, neenakosti v dostopnosti do trgovin in ohranjanje dejavnosti na podeželskih območjih. Trgovci svojo dejavnost raje opravljajo v mestnih središčih ali predmestnih nakupovalnih središčih, zaradi česar je treba zagotoviti, da bodo mestna središča ostala dostopna za dobavo. Ljudje, ki živijo na podeželskih območjih, za dnevne nakupe vse pogosteje uporabljajo osebno vozilo, kar vpliva na okolje in pomeni, da imajo tisti, ki si ne morejo privoščiti osebnega vozila ali niso zmožni voziti, omejen dostop do maloprodajnih storitev.

4.1.3   Odločitve trgovca za ustanovitev dejavnosti temeljijo na številnih dejavnikih, izmed katerih je najpomembnejši čim širši krog oskrbe z živili. Ta dejavnik sam po sebi razloži, da so redko poseljena območja manj zanimiva za ustanovitev maloprodajnih trgovin v nasprotju z mestnimi središči ali nakupovalnimi središči, namensko zgrajenimi na obrobju mest. Dostopnost je torej treba obravnavati na podlagi celovitega razumevanja okolja, v katerem delujejo trgovci.

4.1.4   Težavna dostopnost potrošnikov do širše izbire maloprodajnih trgovin je odvisna od gospodarskih in negospodarskih dejavnikov, kot je zakonodajno okolje, vključno s prostorskim načrtovanjem mest in dostopom trgovcev do nepremičninskih trgov. Povezani so lahko z lokalnimi predpisi, ki ovirajo uvedbo nekaterih vrst dejavnosti ali odprtje nekaterih vrst trgovin, postopki pridobitve dovoljenja za izvajanje dejavnosti, ki so kljub direktivi o storitvah lahko preveč zapleteni in samovoljni. Poleg tega predpisi, na podlagi katerih je prodaja farmacevtskih izdelkov brez recepta pridržana za določene monopole, omejujejo konkurenco, s tem pa tudi dostop potrošnikov do farmacevtskih izdelkov po zmernih cenah.

4.1.5   V zadnjih 20 letih so ljudje z nižjimi dohodki večinoma imeli koristi od dostopa do širše izbire izdelkov in ugodnejših cen, kar je bila posledica posodobitve, večje konkurence in globalizacije. Razvoj izdelkov pod lastno trgovsko znamko, ki so v povprečju 30 % cenejše kot drugi izdelki, ki se prodajajo pod uveljavljenimi blagovnimi znamkami, je imelo ključno vlogo v tem procesu.

4.1.6   Zaradi poslovnega modela trgovine in distribucije cene v tem sektorju odražajo operativne stroške z razmeroma nizko maržo v primerjavi z drugimi sektorji, kjer so marže višje. EESO izraža zaskrbljenost zaradi ukrepov za nadzor cen ali marž v nekaterih državah. Ker je to pomembno socialno in politično področje, so lahko taki predpisi potrebni za zagotavljanje socialne kohezije in preprečevanje revščine.

4.1.7   Na notranjem trgu so bile med državami članicami ugotovljene bistvene razlike med cenami za podobne izdelke. EESO priporoča, da se vsako proučevanje cen osredotoči na prenos cen in marž v celotni dobavni verigi. EESO se prav tako strinja s Komisijo, da na oblikovanje cene vplivajo različni dejavniki. Slednji razen stroškov poslovanja vključujejo povprečen razpoložljiv dohodek gospodinjstva, DDV, stroške prevoza, stroške najemnine, stroške za plače, zakonodajni okvir, raven konkurence ali poslovne prakse, kot so lokalne omejitve dobave in zlorabe, do katerih prihaja po vsej dobavni verigi. EESO poziva Komisijo, naj prouči učinek teh praks in z ukrepi zagotovi, da bo nabava možna v drugih državah članicah in tudi, da bodo potrošniki lahko izkoristili nižje cene, večjo izbiro, boljšo kakovost, različne izdelke itd.

4.1.8   EESO ugotavlja, da so potrošniške raziskave pokazale, da obstaja potreba po virih neodvisnih primerljivih informacij o maloprodajnih ponudbah.

4.1.9   EESO se strinja, da bi e-prodaja lahko prispevala k povečanju konkurence na nekaterih področjih, kar bi pomagalo znižati cene, vendar je zaskrbljen zaradi počasnega razvoja e-prodaje, zlasti pri čezmejnih transakcijah. EESO ugotavlja, da je ena izmed ovir za razvoj čezmejnih transakcij e-prodaje, zlasti za MSP, dejstvo, da ne obstajajo skupni predpisi za varstvo potrošnikov po vsej Evropi, in poziva evropske institucije, naj hitro sprejmejo direktivo o digitalnih pravicah potrošnikov za „popolno uskladitev“ v najnaprednejši obliki. Takšna direktiva v skladu s členom 169(4) PDEU državam članicam ne sme preprečevati, da ohranijo ali uvedejo strožje ukrepe za varstvo potrošnikov.

4.2   Učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo za trgovce

4.2.1   EESO se strinja s trditvijo, da mora „notranji trg za trgovino in distribucijo (…) konkurenčnim trgovcem ne glede na njihovo velikost omogočiti sobivanje na trgu in razvoj njihove dejavnosti“.

4.2.2   Pri odpiranju nove trgovine je umeščenost v prostor odločilnega pomena in včasih morajo trgovci čakati nekaj let, preden lahko odprejo novo trgovino na določenem območju in ustvarijo delovna mesta. Ugotovljeno je bilo, da sta težak dostop na trg in dostop do nepremičninskega trga morebitni oviri za razvoj trgovine in distribucije, in bi ju bilo treba nadalje proučiti. To bi bilo mogoče opraviti na podlagi lahko dostopnih informacij, ki upoštevajo vidik potrošnikov (izbira kraja nakupovanja), vidike konkurenčne politike, subsidiarnost in sorazmernost.

4.2.3   Cilj direktive o storitvah, ki naj bi se do 31. decembra 2009 uveljavila v vseh državah članicah, je preprečevanje diskriminacije, povezane z dodeljevanjem dovoljenja za začetek dejavnosti. Toda v praksi nastajajo številne nove ovire in primeri predpisov prostorskega načrtovanja mest, ki se zlorabljajo za nadzor konkurence in prednostno obravnavo ustanavljanja določenih oblik trgovine in distribucije ali podjetij. EESO poziva Komisijo, naj prouči izvajanje direktive o storitvah in ustrezno ukrepa v teh državah članicah.

4.2.4   Nadaljnji problem, s katerim se srečujejo trgovci, je, da ne obstaja pregleden in konkurenčen notranji trg za plačila. Sedanja praksa sistemov plačilnih kartic je protikonkurenčna in krši temeljno načelo notranjega trga. Medbančne provizije delujejo kot skriti davki za trgovce, predvsem za najmanjša maloprodajna podjetja. Enotno območje plačil v eurih (SEPA), ki temelji na tovrstnih provizijah, bo povzročilo ukinitev ugodnih in učinkovitih nacionalnih sistemov bančnih plačilnih kartic. Kot posledica tega se bo trg plačilnih kartic zmanjšal na duopol, kar bo privedlo do višjih medbančnih provizij v škodo potrošnikov. EESO poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z medbančnimi provizijami, ki delujejo kot skriti davki za potrošnike.

4.3   Učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo za dobavitelje

4.3.1   Trgovci kot ponudniki storitev svojim dobaviteljem omogočajo dostop do distribucijske mreže ene trgovine ali vse EU. Storitve vključujejo npr. posebno namestitev na policah, dejavnosti trženja in logistike itd. Vsaka izmed njih ima ceno, ki se pogosto izrazi kot provizija.

4.3.2   Trgovina na drobno je le eden izmed nekaterih drugih distribucijskih kanalov, ki so dobaviteljem na voljo. Brez trgovcev bi le malo dobaviteljev lahko vzpostavilo velike distribucijske mreže, potrošniki pa bi imeli manj izbire po višjih cenah. Vendar so v dobavni verigi pomembni vsi sestavni deli, saj brez surovin ne bi bilo predelave in brez predelave ne bi bilo trženja. Zato EESO meni, da mora EU oblikovati potrebne mehanizme za vzpostavitev resničnega ravnovesja v verigi trgovine in distribucije izdelkov.

4.3.3   V Evropi prihaja do koncentracije velikih maloprodajnih podjetij, ki zaradi pestrosti svoje ponudbe privlačijo več strank (5 največjih živilskih maloprodajnih podjetij je leta 2005 nadzorovalo več kot 70 % trga). Podobno obstaja visoka koncentracija številnih proizvodov, zlasti zelo zaželenih izdelkov (t. i. „must have“ izdelkov), katerih ponudbe si trgovci ne morejo privoščiti. Velika konkurenčnost med trgovci v dobavni verigi povzroči pritisk za zmanjšanje cen in marž. Uporaba pogajalske moči je splošna praksa v odprtem tržnem gospodarstvu, h kateri se zatekajo vsa podjetja, tako v trgovini in distribuciji kot tudi njihovi dobavitelji. Toda če se ta praksa spremeni v zlorabo, jo je treba izkoreniniti. Trgovci, tudi večji, nimajo pogajalske moči v odnosu do proizvajalcev zelo zaželenih izdelkov (t. i. „must have“ izdelkov), ne glede na to, ali so veliki ali majhni dobavitelji. Prav tako mala in srednje velika podjetja za distribucijo nimajo pogajalske moči za pogajanja z velikimi trgovci za določene vrste izdelkov. V poročilih je zaslediti, da se določeni akterji v dobavni verigi ne morejo pritoževati iz strahu pred povračilnimi ukrepi. EESO spodbuja mala maloprodajna podjetja, naj skupaj oblikujejo nabavna zavezništva, da bi povečali svojo pogajalsko moč do dobaviteljev, dobili boljše pogoje in bi se lahko bolje odzvali na želje potrošnikov. Primere zlorabe moči pri kupovanju bi bilo treba obsoditi in EESO poziva k ustreznemu izvajanju pravil konkurence za vse akterje v dobavni verigi.

4.3.4   Evropski ekonomsko-socialni odbor je sprejel dve mnenji v zvezi z delovanjem verige preskrbe s hrano (1) in priporočil kodeks ravnanja na ravni držav članic in imenovanje mediatorja, če je to potrebno. Evropski parlament, špansko predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija (2) so prav tako sprejeli vrsto priporočil za boljše delovanje verige preskrbe s hrano. EESO posebej pozdravlja ustanovitev foruma na visoki ravni (3) za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano, ki vzpostavlja platformo akterjev za pogodbene prakse med podjetji vzdolž celotne verige preskrbe s hrano.

4.3.5   EESO opozarja, da imajo trgi za trgovino in distribucijo – in pogodbena razmerja na teh trgih – svoje nacionalne lastnosti in se razlikujejo po pravnih, gospodarskih, političnih in kulturnih značilnostih. Poslovni odnosi so ponavadi urejeni na nacionalni ravni s pomočjo predpisov, sodne prakse in/ali kodeksov dobre prakse. Mnoge države članice so poskušale s predpisi urediti številne prakse. Toda v mnogih primerih so taki poskusi pripeljali do novih ovir, ki so ob kršenju načel notranjega trga omejile možnosti ustanavljanja tujih podjetij v posamezni državi. EESO poziva, naj se proučijo izrazito nepoštene prakse, ki se pojavljajo vzdolž celotne dobavne verige, in sprejmejo ustrezni ukrepi. EESO zlasti poziva Komisijo, naj prouči, kako se „nepoštena pogodbena razmerja“ obravnavajo na nacionalni ravni in kako so ti predpisi uveljavljeni. Taka raziskava bi pokazala učinkovitost nacionalne prakse, ali je treba ukrepati in katera bi bila najprimernejša raven glede na načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Nadalje EESO opozarja, da je v času krize pomembno zagotoviti pravilno izvajanje obstoječe zakonodaje in da je to odgovornost držav članic.

4.3.6   Da bi potrošnikom zagotovili izbiro, ohranili svoje posebnosti in okrepili svojo lokalno podobo, so trgovci razvili lastne trgovske znamke izdelkov, za katere prevzemajo odgovornost proizvajalca. Uspeh teh izdelkov temelji na širokem odobravanju potrošnikov, saj skoraj 80 % evropskih potrošnikov (4) meni, da so trgovske znamke supermarketov dobra alternativa drugim znamkam.

4.3.7   Trgovci izdelke z lastno trgovsko znamko razvijajo v partnerstvu z dobavitelji, ki so v večini primerov MSP. Evropska komisija priznava, da so se partnerstva, ki temeljijo na podizvajalskih pogodbah, mnogokrat izkazala za najbolj stabilna in trajna. Dobavitelji imajo koristi od podatkov o potrošnikih, prejmejo pobude za nadaljnje inovacije in dostop do širšega trga. Toda skrb zbuja njihov učinek na inovacije, konkurenco, razvoj MSP in izbiro za potrošnike. EESO poziva Komisijo, naj prouči učinek izdelkov, ki se prodajajo pod lastnimi trgovskimi znamkami, na dobavitelje, konkurenco, inovacije in izbiro za potrošnike.

4.4   Učinkovitejši in pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo za zaposlene

4.4.1   Sektor trgovine in distribucije je pomemben za zaposlovanje in pogosto omogoča vstop na trg dela za mnoge mlade nizko kvalificirane ali celo nekvalificirane delavce. Ta sektor v veliki meri temelji na prožnih delovnih vzorcih, saj se je treba povpraševanju potrošnikov prilagajati dnevno, tedensko ali sezonsko. Močna cenovna konkurenca je vir pritiskov na prožnost delovnega časa zaposlenih, ki je postal nezdružljiv z njihovim zasebnim življenjem. Zato bi morale zakonodaja in kolektivne pogodbe opredeliti vrste prožnosti, ki bodo združljive tako z organizacijskimi potrebami podjetja kot z zahtevami zaposlenih, da bodo lahko učinkoviteje uskladili zasebno in poklicno življenje. Zato je delež žensk v tem sektorju višji kot v katerem koli drugem sektorju, pomembno je tudi delo s skrajšanim delovnim časom. Sektor trgovine in distribucije ponuja tudi možnosti za podjetnike.

4.4.2   EESO poziva Komisijo, naj podpre spodbujanje podjetništva in pridobivanje kvalifikacij kot sredstev za obvladovanje krize in omogočanje vstopa ali ponovnega vstopa na trg dela. EESO spodbuja podjetja v tem sektorju, naj uporabijo nacionalne in evropske predpise na področju enakih možnosti in enake obravnave spolov ter tako spodbudijo kakovost in povečajo stopnjo zaposlenosti žensk v sektorju.

4.4.3   Sedanja finančna kriza in zmanjšanje potrošništva sta v vseh evropskih državah povzročila zaprtja, prestrukturiranja, združitve in prevzeme poslovnih dejavnosti. Obstaja veliko tveganje, da bodo ljudje dalj časa ostali brezposelni. EESO poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja samozaposlovanje in razvoj poklicne usposobljenosti zaposlenih, da bo to njihovo sredstvo za boj proti krizi, ki jim bo omogočilo ponovno vključitev na trg dela.

4.4.4   Tako na evropski kot na nacionalni ravni obstaja dolga tradicija kolektivnega pogajanja. Razlike med državami so posledica različnih kultur in tradicij odnosov med delodajalci in delavci, zato bi morali predlagani ukrepi na tem področju ostati predmet načela subsidiarnosti. EESO poziva države članice in države kandidatke, naj okrepijo socialni dialog med partnerji in sistem odnosov med delavci in delodajalci v tem sektorju.

4.4.5   Neprijavljeno delo in siva ekonomija sta največji problem, ki bi ga bilo treba nujno obravnavati, saj povzročata nepošteno konkurenco med podjetji zaradi utaje davkov in prispevkov ter negativne posledice za delovne pogoje zaposlenih, zlasti kar zadeva zdravje in varnost na delovnem mestu. EESO poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za poenostavitev in zmanjšajo upravne obremenitve zlasti za mala in mikropodjetja ter nadalje povečujejo zavest o prednostih rednega dela.

4.4.6   EESO poziva k odprti razpravi s socialnimi partnerji o franšizni dejavnosti in poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za boj proti sivi ekonomiji, ker ustvarja nadaljnjo diskriminacijo in nepošteno konkurenco v škodo MSP.

4.4.7   Posodobitev, tehnološki razvoj in širša uporaba IKT v trgovini in distribuciji so povzročili neskladje med potrebami po kvalifikacijah v trgovinah na drobno in dejanskimi kvalifikacijami osebja. EESO opozarja Komisijo, da je treba delavce ves čas njihove poklicne poti/delovne dobe bolj spodbujati k pridobivanju boljših kvalifikacij. V tem smislu EESO poziva tudi socialne partnerje v sektorju trgovine in distribucije, naj poglobijo sodelovanje pri preprečevanju neskladij med potrebami podjetij po znanju in kvalifikacijami zaposlenih, tako da poiščejo rešitve za ta sektor in načine za predvidevanje in upravljanje učinka novih tehnologij na kvalifikacije in zaposlovanje.

4.4.8   Trgovina in distribucija imata dolgo tradicijo družbene odgovornosti. Trgovska podjetja pravzaprav že mnoga leta uvajajo in izvajajo družbeno odgovorne ukrepe. Ta ravnanja ne zajemajo le družbenih in okoljskih vprašanj, temveč tudi druga področja, kot so zdravje, varnost proizvodov in vprašanja v zvezi z dobavno verigo ali lokalna angažiranost.

4.4.9   EESO se strinja s Komisijo, da je nujno obravnavati vprašanje cenovne konkurence, ki močno pritiska na stroške plač in na delovni čas zaposlenih. V ta namen EESO predlaga Komisiji, naj pripravi posebno študijo o učinku delovnega časa trgovin, tudi nedeljskega, o lokalnem ekonomskem in socialnem razvoju, o ravni storitev za potrošnike in o kakovosti življenja zaposlenih.

4.4.10   V tem sektorju se nadaljuje pojav nepoštene konkurence in socialnega dampinga med podjetji, ne glede na njihovo velikost, saj se zakonodaja na področju zaposlovanja in kolektivno pogajanje v posameznih državah razlikujeta, kar povzroča različne politike naložb in različne gospodarske modele in modele razvoja. EESO poziva socialne partnerje, naj v okviru evropskega socialnega dialoga sprožijo razpravo, s pomočjo katere bi ugotovili, katere politike so najprimernejše za uskladitev pogojev zaposlovanja in stroškov dela, da bi prispevali k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji in odstranili ovire, ki preprečujejo usklajen razvoj in pošteno konkurenco v tem sektorju v Evropi. Komisija bi morala podpreti to pobudo in sprejeti primerne ukrepe za odpravo prakse, ki preprečuje oblikovanje in dobro delovanje enakopravnega in učinkovitega notranjega trga, ki spodbuja razvoj.

4.4.11   V sektorju trgovine in distribucije, zlasti v večjih evropskih maloprodajnih podjetjih, ima vedno večjo vlogo finančna participacija zaposlenih, ki zaposlenim daje večjo možnost odločanja glede kakovosti zaposlitve, motivacije in delovnih pogojev. Komisija bi morala pregledati ta instrument v okviru spremljanja tega sektorja.

4.5   Pravičnejši notranji trg za trgovino in distribucijo za prihodnje generacije

4.5.1   EESO priznava pomen trgovine in distribucije za spodbujanje vzorcev bolj trajnostne potrošnje in proizvodnje v EU. Opozarja, da je neposredni učinek dejavnosti trgovine in distribucije kot tak precenjen, vendar lahko ima velik posreden učinek kot najtesnejša povezava med potrošniki in proizvajalci. EESO pozdravlja forum trgovcev na drobno, katerega vloga je širiti dobro prakso pri posebnih vprašanjih tako med trgovci kakor tudi med sektorjem trgovine in distribucije ter zainteresiranimi strankami. EESO priznava tudi delo okrogle mize v zvezi s trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.

4.5.2   EESO opozarja Komisijo, da je treba pri oblikovanju politik zagotoviti skladnost med okoljskimi in drugimi političnimi cilji, kot je notranji trg. V preteklih letih so se pojavila navzkrižja, vse pogosteje pa se tudi dogaja, da je nad osnovnimi načeli notranjega trga prevlada načelo varstva okolja. Poleg tega EESO svari pred morebitnim prenosom odgovornosti s proizvajalca na trgovca.

---

(1)  NAT/460 Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi, poročevalec: g. Narro, soporočevalec: g. Kapuvari; CCMI/050: Trgovina na drobno: razvoj in vpliv, poročevalka: ga. Sharma.

(2)  COM(2009) 591: sporočilo Komisije Bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi.

(3)  Sklep Komisije z dne 30. julija 2010 o ustanovitvi foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano (2010/C 210/03).

(4)  Raziskava AC Nielsen: Odnos potrošnikov do lastnih trgovskih znamk (Consumer attitudes towards private labels), 2005.

---