19.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 54/15

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov

(mnenje na lastno pobudo)

(2011/C 54/03)

Glavni poročevalec: g. PEZZINI

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 21. oktobra 2010 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Predlog uredbe Sveta o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov

Predsedstvo EESO je 20. oktobra 2010 zadolžilo posvetovalno komisijo za spremembe v industriji (CCMI), da pripravi mnenje.

Zaradi nujnosti postopka je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 467. plenarnem zasedanju 8. in 9. decembra 2010 (seja z dne 8. decembra) imenoval g. PEZZINIJA za glavnega poročevalca in mnenje sprejel s 158 glasovi za, 8 glasovi proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je potreben sveženj ukrepov, da bi spodbudili trajnostni energetski model in sektorju omogočili zanesljiv in stabilen referenčni okvir ter energetsko načrtovanje, ob upoštevanju zanesljive oskrbe z energijo, spoštovanja družbenih, teritorialnih in okoljskih vidikov ter načrta za obdobje 2020–2050.

1.2   EESO priporoča, da se sedanja uredba o premogovništvu (Uredba (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo) podaljša za toliko časa, kolikor je veljala sedanja, ne da bi to povzročilo dodatne stroške za proračun EU ali kategorično zapiranje premogovnikov, temveč da bi lahko namenili pomoč za naložbe in inovativne tehnologije čistega premoga (clean coal) ter usposabljanje delavcev v sektorju strateških surovin. Odbor zahteva spremembo predloga Komisije, da bi se „olajšalo konkurenčno prestrukturiranje premogovnikov“, in uskladitev strateških rezerv Unije.

1.3   EESO zahteva vmesni pregled konkurenčnosti tehnologij čistega premoga glede na konkurenčnost drugih avtohtonih energetskih virov v EU do leta 2020, glede na pomoč, ki se namenja drugim avtohtonim energetskim virom, glede na spodbujanje uporabe premoga na svetovnih trgih, glede na nihanje mednarodnih cen fosilnih goriv, glede na dodano vrednost avtohtonih virov za Evropo in glede na strošek adaptacije elektrarn in spremembo namembnosti nedelujočih premogovnikov.

1.4   Po mnenju EESO bi bilo treba ta pregled, določen za leto 2014, izvesti ob upoštevanju določb Lizbonske pogodbe v zvezi z novo energetsko politiko EU (člen 194) in v skladu s strategijo za zanesljivo preskrbo z energijo EU in za dostop do virov ter v skladu z drugimi politikami EU, zlasti politiko za industrijo, trgovino ter raziskave in inovacije.

1.5   EESO zahteva, da se leta 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu in EESO predloži vmesno poročilo o konkurenčnosti evropskega premogovništva, ki bi ne glede na izjemne pogoje zaradi trenutne krize upoštevalo zgoraj opisane parametre za opredelitev značilnosti tega sektorja in poudarilo napredek na strateškem, gospodarskem, tehnološkem, družbenem in okoljskem področju ter pri zmanjšanju energetske odvisnosti.

1.6   EESO podarja, da je EU vodilna na področju raziskav in razvoja čistih energetskih tehnologij, zlasti pri zajemanju in shranjevanju CO2 (Capture & Storage), kot so Clean Coal Technologies (tehnologije čistega premoga), Coal-based Poly-Generation (poliproizvodnja na osnovi premoga) in Power Generation for Integrated Zero Emission Solutions (proizvodnja električne energije za integrirane rešitve brez emisij) (1), ki so sestavni del sedmega okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj za obdobje 2007–2013.

1.7   EESO poudarja, da na notranjem trgu Unije ni težav z izkrivljanjem konkurence, saj po podatkih Komisije ni pomembne menjave premoga med državami članicami, zlasti zato, ker so elektrarne tehnološko prilagojene domačim vrstam premoga.

1.8   EESO poudarja, da je Uredba (ES) št. 1407/2002 o državni pomoči za premogovništvo aktualna kot še nikoli, zlasti naslednje točke:

—	„konkurenčno neravnovesje med premogom Skupnosti in uvoženim premogom je premogovništvo prisililo k uvajanju bistvenih ukrepov za prestrukturiranje, med njimi k pomembnemu zmanjševanju dejavnosti v minulih nekaj desetletjih;

—	Skupnost postaja vse bolj odvisna od zunanjih dobav virov primarne energije;

—	svetovne politične razmere vnašajo povsem novo razsežnost v oceno geopolitičnih in varnostnih tveganj na področju energetike ter dajejo konceptu varnosti oskrbe širši pomen.“

1.9   Zaradi vsega tega, pa tudi z vidika strateškega pomena energetskih virov EESO priporoča dejanski prehod na novi evropski trajnostni energetski model, ki kombinira vse vrste energije, ob uporabi tehnologij za zmanjšanje onesnažujočih emisij in upoštevanju realnih rokov za izvajanje, ter uvaja in ohranja elemente, ki omogočajo manjšo odvisnost od tujih virov energije.

1.10   V zvezi z energetsko učinkovitostjo, bojem proti podnebnim spremembam in za zmanjšanje emisij CO2 in drugih onesnaževal EESO poudarja pomen doseganja soglasja na demokratičen in participativen način. Zato poziva k okrepljenemu in bolje strukturiranemu socialnemu dialogu v tem sektorju znotraj premogovništva v okviru politike ekonomske in socialne kohezije EU, v regijah proizvajalkah premoga, za katere bi konec te dejavnosti pomenil glede na svetovno krizo izgubo več kot 300 000 delovnih mest na močno specializiranih območjih.

2.   Uvod

2.1   Proizvodnja premoga v EU (2) trenutno znaša približno 288 milijonov ton ekvivalenta premoga (Mtce), od tega jih predstavlja 122 milijonov ton črni premog. Premog se običajno uporablja za proizvodnjo elektrike, toplote ali jekla in v drugih industrijskih procesih. Največji proizvajalki premoga v EU sta Poljska in Nemčija.

2.2   Od desetih držav članic, ki proizvajajo črni premog, jih šest dodeljuje vsaj neko obliko državne pomoči: predvsem Nemčija in Španija, v manjšem obsegu pa tudi Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška (Slovenija zagotavlja pomoč le zaprtim premogovnikom).

2.3   Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo iz leta 1951 je določala jasna pravila o tem, ali države članice smejo podeljevati pomoč podjetjem v rudarski in jeklarski industriji: V skladu s to Pogodbo se kot nezdružljivo s skupnim trgom za premog in jeklo znotraj Skupnosti obravnava naslednje: …pomoč ali subvencije, ki jih v kakršnikoli obliki podeljujejo države. Ta prepoved kakršnekoli podpore za podjetja iz posameznih držav, navedena v členu 4(c), je bila logična posledica ukinitve nacionalnih zaščitnih ukrepov v okviru notranjega trga.

2.4   Vendar pa je po vzpostavitvi skupnega trga kmalu postalo jasno, da oskrba z energijo v Evropi ni zagotovljena. Kot podlaga za dopuščanje nekaterih pomoči Skupnosti je nato služil člen 95 – določba, sprejeta po podpisu Pogodbe, za nepredvidene okoliščine. Dopuščala je intervencijski ukrep Skupnosti, kjer je bilo to potrebno za doseganje enega ali več ciljev Pogodbe.

2.5   Po prenehanju veljavnosti Pogodbe ESPJ, je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo, ki preneha veljati 31. decembra 2010. V obdobju od leta 2003 do leta 2008 je bilo za sektor odobrenih več kot 26 milijard EUR pomoči.

2.6   EESO je o tem programu državne pomoči pripravil mnenje (3), v katerem je podprl stališče Posvetovalnega odbora ESPJ, da ureditev, katere namen je izboljšati zanesljivost oskrbe z energijo in zagotoviti trdno osnovo za primarno energijo, ne more hkrati zahtevati „stalnega zmanjševanja“ vse pomoči za premog.

2.7   EESO je izrazil zadovoljstvo, da bodo države članice imele možnost, da ohranijo stabilno minimalno domačo proizvodnjo črnega premoga, ki bo omogočala dostop do pomembnih nahajališč. To je pomenilo ohranitev delujoče infrastrukture, močen poudarek in posebne ukrepe na občutljivem področju zdravja in varnosti pri delu, ustrezne poklicne kvalifikacije in tehnološko znanje.

2.8   EESO poleg tega poudarja, kako pomembno je aktivno prispevati k temu posebnemu sektorju v okviru avtohtonih strateških surovin, da bi bila Evropa privlačnejša za vlagatelje in delodajalce, da bi okrepili poslovno konkurenčnost in socialno kohezijo, spodbudili prizadevanja na področju raziskav in inovacij ter pospešili nastanek in širjenje novih znanj ter usposabljanje človeških virov (4).

2.9   EESO je tudi poudaril, da bi morala Komisija nameniti glavno pozornost državnim pomočem, ki imajo velik vpliv na trgovino, namesto da svoja sredstva porablja za proučevanje velikega števila primerov, ki imajo predvsem lokalni vpliv, ter da bi Komisija morala tudi razjasniti pomen in tolmačenje pojma „lokalni interes“ (5).

2.10   EESO je tudi poudaril, da fosilna goriva (6) – premog, nafta in zemeljski plin – trenutno tvorijo hrbtenico evropske in svetovne oskrbe z energijo. Svojega pomena ne bodo izgubila niti v naslednjih desetletjih, zato ostajajo nujno potrebna (7).

2.11   To odvisnost lahko ublaži tudi boljše izkoriščanje evropskih nahajališč premoga. Pri premogu so bili od celotnega potenciala, ki je ocenjen na 3 400 milijard ton enot nafte, doslej izkopani šele približno 3 %. […] Predvidena razpoložljivost svetovnih virov ter zalog premoga, nafte in plina je odvisna od več dejavnikov (gospodarske rasti, raziskav in tehnološkega razvoja). Ti viri bodo trajali še desetletja (premog morda celo stoletja) […] (7).

2.12   Po napovedih Skupnega raziskovalnega središča (JRC) (8) za obdobje 2030–2050 bo premog še naprej imel pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb po energiji v 21. stoletju. Večja pozornost, namenjena zmanjšanju količine emisij toplogrednih plinov, pomeni obsežne naložbe v raziskave in razvoj na področju tehnologij trga čistega premoga in vse učinkovitejše tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2. Na svetovni ravni bo premog še vedno pomemben vir energije in bo pokrival več kot 20 % svetovnih potreb po energiji.

2.13   Kot je poudaril EESO (9), se po začetnem upadu pričakuje ponovno povečanje porabe premoga od približno leta 2015 naprej, in sicer kot posledica takratnega boljšega konkurenčnega položaja teh energetskih virov v proizvodnji električne energije. Naraščajoče cene zemeljskega plina in pričakovana pripravljenost za uporabo naprednih tehnologij, ki pretvarjajo premog v električno energijo, so glavni razlogi za ta razvoj.

2.14   Kitajska, ZDA, Indija, Avstralija in Rusija so glavne svetovne proizvajalke, pri čemer proizvodnja Kitajske znaša 2 761 milijonov ton na leto (47 % svetovne proizvodnje), ZDA 1 006 milijonov ton (17 %) in Rusije 247 milijonov ton (4 %). EU uvozi 180 milijonov ton črnega premoga letno, predvsem iz Rusije (30 %), Kolumbije (17,8 %), Južne Afrike (15,9 %) in ZDA (12,8 %) (10).

3.   Predlog

3.1   Ker bo Uredba Sveta ES/1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči za premogovništvo prenehala veljati, je Komisija pred kratkim predložila naslednjih šest možnosti:

—	možnost 1: Komisija ne predlaga novega sektorskega pravnega instrumenta, ki bi se uporabljal po izteku uredbe o premogovništvu; uporabljala bi se splošna pravila o državni pomoči;

—

možnost 2: sprejetje smernic na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki bi bile podobne smernicam, sprejetim za ladjedelništvo in jeklarstvo (pomoč za kritje plačil presežnim delavcem ali delavcem, ki se predčasno upokojijo zaradi zapiranja rudnikov, in za kritje stroškov svetovanja takim delavcem ter stroškov poklicne prekvalifikacije delavcev ter zaprtja rudnikov);

—	možnost 3: uredba, ki bi omogočala časovno omejeno pomoč za tekoče poslovanje (pomoč za zaprtje); to bi bila degresivna pomoč za tekoče poslovanje, če se pri tem izvaja urejen postopek prenehanja dejavnosti rudnikov in obratov v okviru natančno opredeljenega načrta za zaprtje;

—	možnost 4: uredba, ki omogoča pomoč za kritje izrednih stroškov (socialne in okoljske obveznosti, ki izhajajo iz preteklega poslovanja), povezanih z zapiranjem premogovnikov;

—	možnost 5: uredba na podlagi člena 107(3)(e) PDEU, ki državam članicam omogoča, da odobrijo tako pomoč za zaprtje kot pomoč za kritje izrednih stroškov; ali

—	možnost 6: podaljšanje sedanje uredbe o premogovništvu za nadaljnjih 10 let, torej do konca leta 2020, brez pogojev v zvezi z zaprtjem rudnikov in z možnostjo odobritve pomoči za naložbe.

3.2   Komisija je sklenila, da predlaga novo uredbo Sveta na podlagi možnosti 5 z dodatnim instrumentom, s katerim bodo države članice lahko omilile socialni in regionalni učinek zapiranja rudnikov in ki bo prispeval k izboljšanju socialne kohezije evropskih regij.

Poleg možnosti v okviru splošnih pravil o državni pomoči – da bi okrepili poslovno konkurenčnost in socialno kohezijo, spodbudili prizadevanja na področju raziskav in inovacij ter pospešili nastanek in širjenje novih znanj ter usposabljanje človeških virov – ponuja predlog Komisije tudi možnost, da se dve vrsti pomoči premogovnikom črnega premoga razglasita za združljivi z notranjim trgom: pomoč za zaprtje in pomoč za kritje izrednih stroškov.

3.3.1   Konkretno za dodeljevanje pomoči za obratovanje premogovnikov veljajo naslednji pogoji:

—	treba je pripraviti podroben načrt za dokončno zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov do 1. oktobra 2014, ki so obratovali na dan 31. decembra 2009;

—	pomoč je treba sčasoma drastično znižati: tj. za 33 % po vsakem petnajstmesečnem obdobju;

—	če se rudnik ne zapre do določenega datuma se vsa odobrena pomoč izterja; in

—	države članice morajo predstaviti načrt ukrepov za zmanjšanje negativnega učinka uporabe premoga na okolje.

3.3.2   Pomoč za izredne stroške naj bi pokrila izredno prestrukturiranje rudnika in stroške zaprtja, ki niso neposredno povezani s trenutno proizvodnjo, ter socialne in okoljske obveznosti, ki izhajajo iz zaprtja rudnika samo, če so nastali zaradi zapiranja enot za proizvodnjo premoga.

4.   Splošne ugotovitve

4.1   EESO obžaluje, da se Svet z njim ni posvetoval, zlasti zaradi kompetenc posvetovalne komisije za spremembe v industriji (CCMI), ki je stalna delovna struktura znotraj EESO in je prevzela naloge Posvetovalnega odbora ESPJ.

4.2   EESO uveljavlja pravico, da poda mnenje o vprašanju, ki je zelo pomembno za industrijske spremembe v EU, kot je poudaril Posvetovalni odbor ESPJ v zvezi z Uredbo EC/1407/2002, ki je navedel, da izboljšanje zanesljive oskrbe z energijo in zagotavljanje trdne podlage za primarno energijo „ne more hkrati zahtevati ‚stalnega zmanjševanja‘ vse pomoči za premog“.

4.3   EESO poudarja, da je Evropski svet z dne 19. in 20. marca 2009 podprl Drugi strateški pregled energetske politike, ki ga je Komisija objavila 13. novembra 2008 in v katerem je poudarjena potreba po kar „najboljše[m] izkoriščanj[u] domačih energetskih virov EU“ in da je treba „čim bolje izrabiti lastne energetske vire, tudi obnovljive vire, fosilna goriva in – v državah, ki se zanjo odločijo – jedrsko energijo“.

4.4   EESO poudarja tudi, da so med cilji šestega akcijskega programa za okolje za obdobje 2002–2012 „spodbujati obnovljiva in fosilna goriva z manj ogljika za proizvodnjo energije“ in da je v členu 1 sedanje uredbe o pomoči za premogovništvo „kot preventivni ukrep“ predvideno „ohranjanje minimalne količine domače proizvodnje premoga za zagotavljanje dostopa do rezerv“.

4.5   EESO nenazadnje poudarja, da tudi študije Skupnosti, ki jih je izvedel Inštitut za energijo JRC v Pettnu, navajajo, da bo premog še naprej imel pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb po energiji v 21. stoletju.

4.6   EESO pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Evropska komisija v skupnem referenčnem okviru, če so v skladu s potrebo po razvoju konkurenčnosti podjetij v sektorju in ne temeljijo izključno na nekonkurenčnem pristopu (11), da se doseže naslednje:

—	ohrani zadostna raven domačih virov energije, kar prispeva k zanesljivi oskrbi in zmanjšuje energetsko odvisnost;

—

ohrani vodilen evropski položaj na področju pametnih rudarskih tehnologij ter okoljskih tehnologij „čistega premoga“ ter zajemanja in shranjevanja CO2: širša uporaba tehnologije zajemanja in shranjevanja CO2 bo mogoča šele po letu 2020 in še to le, če bodo pravočasno uspešno izvedene potrebne raziskave in razvoj;

—	odziv na tržne neuspehe pri naložbah v raziskave, inovacije in prestrukturiranje, da bi podjetja na področju premogovništva lahko po ugodni ceni pridobila tehnologije novega trga in postala konkurenčna;

—	izpolnjevanje socialnih in okoljskih ciljev z ustvarjanjem blaginje in delovnih mest na določenem območju, povezanim z razvojem regij, kjer rudarstvo in izkopavanje rudnin ter s tem povezana industrija prevladujejo ali so edina industrija;

—	uporaba pojma lokalnega interesa v sektorju glede na to, da trgovina znotraj Skupnosti malo ali sploh ne vpliva na sektor in zato ne vpliva bistveno na trgovino in da sedanji sistem pomoči ni povzročil bistvenega izkrivljanja trgovine;

—	omogoči modernizacija elektrarn in zagotovi spoštovanje nacionalnih (12) sektorskih rokov in postopkov za prestrukturiranje ter podprejo mreže premogovniških območij in središč ter uporaba mineralnih virov in mreže za usposabljanje visoko usposobljene vodilne sile;

—	ohrani pojem minimalnih strateških rezerv domačega premoga, da se izpolni obveznost javnega sektorja o zagotavljanju univerzalnih storitev za zagotavljanje zanesljive preskrbe z energijo v skladu s členom 106 PDEU (nekdanji člen 86(2) PES);

—	zagotovi svetovanje, usposabljanje in poklicno preusposabljanje za delavce in strokovnjake iz nekonkurenčnih rudnikov ter pomoč za predčasno upokojitev v sektorju in povezani industriji;

—	razvije in podpre evropski sektorski socialni dialog za rudarstvo in organizirajo tehnični forumi na podlagi mrež, kot je Berlinski forum za fosilna goriva;

—

podpre razširjanje in izmenjava najboljših praks, zlasti s tehničnega in okoljskega vidika, da tehnološko napredna proizvodnja premoga in načini njene uporabe postanejo konkurenčne in trajnostne ter da se v primerih, kjer ti procesi niso uspešni, začne s prestrukturiranjem, diverzifikacijo in zapiranjem (in sanacijo rudnikov (13)).

4.7   EESO meni, da so roki, ki jih je določila Komisija, prekratki in niso v skladu z razvojnimi potrebami sektorja: obdobje 2011–2018 (primerljivo z obdobjem 2002–2010) bi bilo primernejše za ugotavljanje, ali so podjetja v sektorju konkurenčna v smislu tehnološkega razvoja trga in stroškovno ugodnih tehnik zajemanja in shranjevanja CO2, čistega premoga in rudarjenja.

4.8   EESO prav tako meni, da je stopnja degresivnosti previsoka in usmerjena na roke, ki so prekratki za ponovno vzpostavljanje konkurenčnosti in za inovacije na področju proizvodnje in tehnologij čistega premoga in zajemanja in shranjevanja CO2. Poleg tega bi morala pomoč nagrajevati in ne kaznovati (kot je predvideno v predlogu) podjetja, ki znova postanejo konkurenčna.

4.9   V zvezi z neuravnoteženo konkurenco med uvoženimi in domačimi proizvodi bi bilo morda treba jasneje in z večjo preglednostjo proučiti sisteme pomoči držav izvoznic, preden se poziva k omejitvam sistema Skupnosti. Po mnenju EESO je treba pri podpisovanju sporazumov s tretjimi državami natančneje in bolj konsistentno preverjati, da je vključena zahteva o spoštovanju ustreznih socialnih standardov ILO, da bi preprečili izkoriščanje rudarjev in zagotovili čim varnejše delovne pogoje in čim večjo zaščito delavcev pred nesrečami s pogosto smrtnim izzidom, do katerih prihaja v največjih svetovnih rudnikih.

4.10   Nenazadnje EESO meni, da je za prihodnost dejavnosti premogovništva in sektorja proizvodnje elektrike nujno, da se evropskim podjetjem in državam članicam zagotovi jasen in proaktiven okvir za horizontalno pomoč, ki ga je mogoče aktivirati za socialne in okoljske namene in za namene raziskav in tehnološkega razvoja, inovacij, usposabljanja in pridobivanja poklicnih spretnosti v sektorju.

---

(1)  Glej: ZEP – Zero emissions platform. Evropska tehnološka platforma za ničte emisije, Načrt izvajanja za obdobje 2010–2012, www.zeroemissionsplatform.eu/ccs-technology/capture.html; konferenca o evropskem strateškem načrtu za energetske tehnologije (načrt SET), ki jo je belgijsko predsedstvo EU organiziralo 15. in 16. novembra 2010, European Technology Platform for Zero Emission Fossil Fuel Power Plants (ETP-ZEP), http://setis.ec.europa.eu/technologies/Zero-emission-fossil

(2)  V tem mnenju se izraz „premog“ uporablja v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1407/2002: antracit, lignit (rjavi premog) in črni premog.

(3)  UL C 48, 21.2.2002, str. 49.

(4)  UL C 65, 17.3.2006, str. 1.

(5)  Glej opombo 2.

(6)  Antracit, lignit (rjavi premog) in črni premog.

(7)  UL C 28, 3.2.2006, str. 5.

(8)  Coal of the future (supply prospects for thermal coal by 2030-2050) (Premog prihodnosti (obeti za oskrbo z energetskim premogom)), Generalni direktorat Skupno raziskovalno središče (DG JRC), Institut za energijo, Petten (Nizozemska), februar 2007.

(9)  Glej opombo 9.

(10)  ZDA imajo še vedno dejavno vlogo pri financiranju premogovnikov, tako doma kot v tujini. To je v nasprotju z obljubo o postopnem ukinjanju subvencij za fosilna goriva, ki jo je predsednik Obama dal v okviru skupine G-20.

(11)  Glede na to in glede na dokumente Komisije o energetski politiki (od načrta SET do energetske strategije za obdobje 2011–2020) je treba upoštevati različne parametre, kot so konkurenčnost drugih avtohtonih energetskih virov v EU do leta 2020, pomoč, ki se namenja drugim avtohtonim energetskim virom, spodbujanje uporabe premoga na svetovnih trgih, nihanje mednarodnih cen fosilnih goriv, dodana vrednost avtohtonih virov za Evropo, zlasti v primeru mednarodnih kriz in napetosti, ter strošek adaptacije termoelektrarn in spreminjanja namembnosti nedelujočih premogovnikov.

(12)  Glej na primer nemški načrt za premogovnike do leta 2018.

(13)  Zaprtje.

---