Tožba, vložena 2. oktobra 2009 – 1. garantovaná proti Komisiji

(Zadeva T-392/09)

2009/C 297/37

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: 1. garantovaná a. s. (Bratislava, Slovaška republika) (zastopniki: M. Powell, Solicitor, A. Sutton in G. Forwood, Barristers)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2009) 5791 konč. z dne 22. julija 2009, s katero je bil ugotovljen obstoj omejevalnega sporazuma v sektorju kalcijevega karbida in magnezija, ki pomeni kršitev člena 81 ES, za katerega je bila tožeča stranka solidarno odgovorna, z družbo Novácke chemické závody a.s. (v nadaljevanju: NCHZ).

Tožba temelji na dveh razlogih.

Prvič, tožeča stranka trdi, da je Komisija s tem, da je družbi NCHZ napačno pripisala ravnanje tožeče stranke, ker je dokazno breme nezakonito prevalila na tožečo stranko in ni sama zadostila dokaznemu bremenu, napačno uporabila pravo ter zmotno ugotovila dejansko stanje. Tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija napačno uporabila domnevo, ki velja za matično družbo, ki ima hčerinske družbe v stoodstotni lasti, za tožečo stranko, ki pa je bila v družbi, neposredno povezani s kršitvijo konkurenčnega prava, večinski delničar. V vsakem primeru tožeča stranka trdi, da Komisija ni dokazala, da je tožeča stranka v obdobju kršitve dejansko in učinkovito odločilno vplivala na družbo NCHZ.

Drugič, podredno, v primeru, da bi Sodišče prve stopnje potrdilo odgovornost tožeče stranke, zadnjenavedena predlaga, naj se globa, ki ji je naložena, zniža solidarno z družbo NCHZ na podlagi neomejene pristojnosti Sodišča prve stopnje na podlagi člena 229 ES, v povezavi s členom 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 (1), ker naj bi Komisija napačno uporabila omejitev 10 odstotkov prometa iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1/2003. Tožeča stranka meni, da je Komisija s tem, da je kot referenčno leto pri izračunu omejitve prometa namesto leta 2008 uporabila leto 2007, storila očitno napako.

Tožeča stranka tudi trdi, da pomeni odločitev Komisije, da odstopi od splošnega pravila iz člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003, bistveno kršitev postopka, ker je bila Komisija, preden je to storila, zavezana spoštovati pravico tožeče stranke do izjave.

Poleg tega tožeča stranka trdi, da Komisija v izpodbijani odločbi ni obrazložila odstopanja od splošnega pravila, da se pri izračunu omejitve 10 odstotkov prometa upošteva prejšnje poslovno leto.

Tožeča stranka zatrjuje, da višina globe ob upoštevanju zakonito zasledovanega cilja, zlasti zagotavljanja, da konkurenca na notranjem trgu ni izkrivljena, ni sorazmerna. Tožeča stranka trdi, da se bo zaradi višine globe zmanjšalo število konkurentov in povečala tržna moč večjega podjetja, družbe Akzo Nobel, kar bi bilo v nasprotju s ciljem iz člena 3 ES.

Nazadnje tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija s tem, da ni upoštevala svojih Smernic (2) v zvezi z zmožnostjo tožeče stranke za plačilo globe storila napako. Tožeča stranka trdi zlasti, da naj bi bila zavrnitev njenih predlogov v zvezi z njeno nezmožnostjo plačila globe napačna, ker ni zadostno obrazložena in je očitno neupravičena, saj Komisija naj ne bi upoštevala objektivnega dokaza, ki ji je bil predložen, da bi naložitev kazni nepopravljivo ogrozila gospodarsko sposobnost tožeče stranke in povzročila, da bi njena sredstva izgubila vso svojo vrednost.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1).

(2)  Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 1/2003 (UL C 210, str. 2).