4.8.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 182/60

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o izzivih oskrbe z nafto

(2009/C 182/13)

Glavni poročevalec: g. OSBORN

Evropski parlament je 21. novembra 2008 sklenil, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednji temi:

Izzivi oskrbe z nafto.

Predsedstvo Odbora je 12. novembra 2008 strokovno skupino za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo zadolžilo za pripravo dela Odbora na tem področju.

Zaradi nujnosti zadeve je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 450. plenarnem zasedanju 14. in 15. januarja 2009 (seja z dne 14. januarja) za glavnega poročevalca imenoval g. OSBORN ter mnenje sprejel s 140 glasovi za, 6 glasovi proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Povzetek in sklepi

1.1   Dva odločilna dejavnika, ki bosta vplivala na prihodnost naftne industrije v prihodnjih desetletjih, sta:

—	hitrejše podnebne spremembe, predvsem zaradi vse večjih emisij CO2, ki nastajajo z izgorevanjem fosilnih goriv;

—	omejene svetovne zaloge ter vse večje tehnične in politične težave pri varnem in enostavnem dostopu do zalog, ki so še na voljo.

1.2   Prepletanje teh dveh dejavnikov sedaj vodi svet v vse bolj nestabilen položaj, saj vse večje emisije CO2 pospešujejo podnebne spremembe, z vse večjo porabo nafte pa se približujemo trenutku, ko lahko omejena oskrba povzroči kritično pomanjkanje in negativno vpliva na gospodarstvo.

1.3   Edini uspešni izhod iz krize, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je ta, da svetovno gospodarstvo uspešno in hitro spremeni svojo energetsko bazo, ki je trenutno prekomerno odvisna od uporabe fosilnih goriv. Svetovno povpraševanje po nafti mora v nekaj letih prenehati naraščati, nato pa se mora do srede stoletja stalno zmanjševati na veliko nižjo raven. Ta izziv je zlasti nujen za Evropo, ker je močno odvisna od uvoza nafte.

1.4   Novi viri nafte so vse redkejši in pogosto povezani s političnimi in okoljskimi problemi. Veliko bolje in varneje za svet na splošno (in zlasti za Evropo) bo, če se zmanjša odvisnost od nafte.

1.5   Evropsko porabo nafte je treba zmanjšati za vsaj 50 % do leta 2050, najbrž pa bistveno bolj.

1.6   Trg sam ne more doseči potrebne preusmeritve z nafte na druge vire energije.

1.7   Finančni ukrepi za povišanje cene nafte (1) (in drugih fosilnih goriv) v primerjavi z drugimi viri energije na podlagi davka na CO2 ali nafto ali trgovanja z dovoljenji za emisije CO2 imajo pomembno vlogo in jih je treba nadalje razviti. Toda potrebni bodo tudi drugi ukrepi, ki se razlikujejo glede na posamezni sektor.

1.8   Sistem EU za trgovanje z emisijami je treba oblikovati tako, da se določi najnižja cena za emisije CO2, s čimer se bo povečala gotovost na trgu. Najnižja cena bo nato v prihodnjih treh desetletjih postopoma naraščala, kar bo zagotovilo vse večji tržni pritisk na različne upravljavce, da se preusmerijo s fosilnih na druga goriva.

1.9   Ključne spremembe, potrebne v prometnem sektorju, so:

—	načrtovanje mest, krajev in drugih naselbin, ki bi skrajšalo dolžino in čas potovanj, kjer je to mogoče;

—	stalno izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti letal, ladij, vlakov in cestnih vozil vseh vrst glede na emisije CO2;

—	spodbujanje — železniškega namesto zračnega prometa, — javnega prevoza namesto zasebnega prevoza, — vozil na električni pogon ali vodik namesto motorjev z notranjim izgorevanjem, — kolesarjenja in hoje, kadarkoli je to mogoče.

1.10   V gospodinjstvih in drugih stavbah bo treba uporabo nafte (in drugih fosilnih goriv) za ogrevanje, hlajenje in kuhanje postopoma zamenjati z električno energijo iz okolju prijaznejših virov.

1.11   Pri proizvodnji električne energije je treba čim hitreje razširiti obnovljive vire energije. Fosilna goriva bodo neizbežno še nekaj let ostala glavno gorivo za proizvodnjo električne energije, zato sta nujna čim hitrejši razvoj in namestitev tehnologije za zajemanje in shranjevanje emisij CO2. Uporaba nafte za proizvodnjo električne energije bi se morala zmanjšati, kjer pa se še uporablja, bi bilo treba uporabiti tehnologijo za zajemanje in shranjevanje emisij CO2, tako kot pri premogu.

1.12   Nova generacija jedrskih elektrarn bo morda imela določeno vlogo pri lajšanju prehoda na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2. Toda ne sme se dopustiti, da naložbe v tem sektorju odvrnejo vire in politično pozornost od razvoja obnovljivih virov.

1.13   Evropska unija in njene države članice so zgodaj prevzele vodilno vlogo pri pravilni usmeritvi v zvezi z vsemi temi vprašanji, toda še vedno je potrebno nadaljnje in hitro ukrepanje. Tudi druge razvite države morajo pripraviti k podobnim zavezam in nameniti znatne finančne vire za širjenje podobnih prizadevanj v državah v razvoju.

1.14   Civilno družbo je treba veliko širše in bolj sistematično vključiti v širjenje ozaveščenosti in sprejemanje potrebnih sprememb, zlasti tistih, ki bodo vplivale na način življenja in vedenje.

1.15   Svetovna naftna industrija se bo v prihodnosti soočila z dvojnim izzivom:

—	pomagati svetu, da se prilagodi razmeram postopnega zmanjšanja odvisnosti od nafte;

—	uporabiti izjemne vire znanja, strokovnega znanja in finančne moči, da postane pionir (ali pomaga drugim, da postanejo pionirji) na področju novih tehnologij, ki temeljijo na nefosilnih gorivih.

2.   Emisije CO2 in podnebne spremembe

2.1   Nevarnost katastrofalnih podnebnih sprememb zaradi vse večjih emisij toplogrednih plinov je eden največjih izzivov, s katerimi se sooča svet v 21. stoletju.

2.2   IPCC je ugotovil, da če naj se povečanje temperature, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov, ohrani na največ 2o C nad ravnjo pred industrializacijo, bodo morale emisije CO2 v 5–10 letih nehati naraščati in se postopoma zmanjšati za 50 do 85 % do leta 2050 v primerjavi s stanjem leta 2000.

2.3   Za to bo treba v celem svetu radikalno spremeniti sedanje vzorce porabe in proizvodnje – v obsegu, ki bi pomenil novo industrijsko revolucijo. Zmanjšanje ravni emisij, ki nastajajo pri izgorevanju nafte, mora prispevati k celotnemu zmanjšanju emisij CO2. Koristen bi bil splošni dogovor o usmeritvi ali merilu za postopno zmanjšanje svetovnega povpraševanja po nafti v prihodnjih štirih desetletjih in v tem okviru o posebni usmeritvi za Evropo. Porabo nafte v Evropi je treba zmanjšati za vsaj 50 % do leta 2050, najbrž pa bistveno bolj.

2.4   Trenutno svetovna poraba nafte še vedno narašča iz leta v leto, predvsem zaradi hitrega povečevanja povpraševanja gospodarstev v vzponu. Čeprav se povpraševanje v Evropi sedaj približuje ustalitvi, še vedno ni padajočega trenda, ki ga bo treba doseči.

2.5   Vrsta ukrepov, ki jih sedaj izvaja Evropa v okviru energetskega svežnja, so začetek, toda Odbor meni, da bo Komisija morala kmalu predložiti drugi sveženj za dosego prave ravni zmanjšanja.

2.6   Povpraševanje po nafti v Evropi predstavlja le 20 % svetovnega povpraševanja. V sedanjih pogajanjih o podnebnih spremembah bo prav tako pomembno zagotoviti podobne zaveze za zmanjšanje povpraševanja v drugih razvitih državah in gospodarstvih v vzponu.

3.   Oskrba z nafto

3.1   Svetovne zaloge nafte so omejene in ne bodo večne. Po svetu še vedno odkrivajo nova nahajališča nafte, toda ta so ponavadi manjša in jih je težje izkoriščati, včasih pa se nahajajo v politično nestabilnih ali neprijaznih delih sveta. Njihovo izkoriščanje je lahko tudi dražje.

3.2   Nekatera nova nahajališča se nahajajo na okoljsko občutljivih območjih, kot je Arktika. Druga, kot je kanadski katranski pesek, bo težje izkoriščati in pri samem postopku pridobivanja bodo nastale večje količine emisij CO2. Zaželeno bi bilo izogniti se uporabi tovrstnih virov, če je to mogoče, ali odložiti njihovo uporabo dokler se ne vzpostavijo boljši okoljski zaščitni ukrepi in zaščitni ukrepi za zajemanje CO2.

3.3   Evropa se v zvezi z oskrbo z nafto sooča s posebnimi problemi. Naftni viri v Evropi se izčrpavajo in Evropa postaja vse bolj odvisna od uvoza, ki sedaj predstavlja več kot 80 % oskrbe.

3.4   Položaj Evrope bi se lahko v prihodnosti še poslabšal. Nafta bi lahko postala težje dostopna ali pa na voljo le po bistveno višjih cenah. Tudi nestabilna oskrba in cene bi lahko postale pogostejši pojav.

3.5   Zaradi tega morebitnega problema oskrbe je v Evropi še pomembnejši hitri napredek, s katerim bi zmanjšali svojo odvisnost od nafte. Hitreje ko lahko zmanjšamo skupno povpraševanje in se preusmerimo na druge bolj dostopne vire energije, bolj bomo neodvisni in varni ter bomo lahko močneje pritiskali na druge, naj zaradi boja proti podnebnim spremembam prispevajo k omejevanju povpraševanja.

4.   Kaj je treba storiti? – Preusmeritev z nafte na druge vire

4.1   Nafta se v glavnem uporablja v prometnem sektorju, toda pomemben delež se uporablja za ogrevanje in kuhanje v gospodinjstvih, ogrevanje in hlajenje drugih stavb, za proizvodnjo električne energije ter kot surovina v petrokemični industriji. V vseh teh sektorjih bo treba odvisnost od nafte čim prej zmanjšati ali odpraviti.

4.2   Prometni sektor – potrebne so tri spremembe

—	načrtovanje mest, krajev in drugih naselbin, ki bi skrajšalo dolžino in čas potovanj, kjer je to mogoče;

—	stalno izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti letal, ladij, vlakov in cestnih vozil vseh vrst glede na emisije CO2;

—	spodbujanje — železniškega namesto zračnega prometa, — javnega prevoza namesto zasebnega prevoza, — vozil na električni pogon ali vodik namesto motorjev z notranjim izgorevanjem, — kolesarjenja in hoje, kadarkoli je to mogoče.

4.3   Letalstvo bo morda vsaj še naslednji dve ali tri desetletja ostalo prednostni uporabnik nafte za zadovoljevanje osnovnih potreb. Toda treba je kar najbolj izboljšati učinkovitost v letalstvu, širitvi storitev hitre železniške povezave pa je treba dati prednost pred letalskim prevozom, kadar koli je to mogoče. Poleg tega bi bilo treba preprečiti tudi nadaljnjo širitev letalskega prometa in letališč.

4.4   V ladijskem prometu si je treba stalno prizadevati za boljšo učinkovitost in je treba aktivno spodbujati inovativne ideje, kot je dodaten pogon s pomočjo energije vetra za manjšo porabo goriva.

4.5   Poraba nafte v gospodinjstvu

Treba bo postopoma prenehati z neposrednim kurjenjem fosilnih goriv v pečeh, ogrevalnih kotlih ali štedilnikih, električna energija (z vse večjo uporabo krajevne proizvodnje iz obnovljivih virov energije in električnega omrežja) ali trajnostno pridelan les pa bosta morala postati običajno gorivo za gospodinjstva. Treba je pripraviti časovni načrt za ta prehod.

4.6   Nafta v poslovnem sektorju

Podoben prehod bo potreben v industrijskem in poslovnem sektorju gospodarstva za vse splošno ogrevanje in druge namene. V posameznih sektorjih, v katerih so industrijski procesi sedaj odvisni od uporabe fosilnih goriv kot osnovne surovine, bo potrebna analiza, da se ugotovi, v kolikšni meri je mogoče emisije CO2 iz teh procesov zajeti in shraniti oz. kje je mogoče to uporabo nadomestiti s procesi, ki uporabljajo nefosilna goriva.

4.7   Proizvodnja električne energije

Pri proizvodnji električne energije bodo potrebna večja prizadevanja za čim hitrejšo širitev vseh vrst obnovljivih virov. Cilji, ki si jih je zastavila Evropa, so dober začetek, toda treba je storiti več za prenos različnih tehnologij na trg po dostopnih cenah.

4.8   Premog (in v manjši meri ostala fosilna goriva) bo še več desetletij pomembno gorivo za proizvodnjo električne energije. Tehnologijo zajemanja in shranjevanja CO2 je treba razviti čim prej. Nato bi morala postati obvezna tudi za vse preostale elektrarne na nafto.

4.9   Tudi nova generacija jedrskih elektrarn bo pri tem morda imela določeno vlogo. Toda z jedrsko tehnologijo so povezane posebne težave s trajnostjo in se ne sme dopustiti, da bi odvrnila naložbena sredstva in politično pozornost od večje širitve obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, ki sta glavna prehodna cilja.

4.10   Za pomoč vsem udeleženim pri načrtovanju teh sprememb bi bilo koristno vzpostaviti okvirne načrte za stopnjo varčevanja za vsak podsektor, ki uporablja nafto, in najverjetnejše časovne načrte za ta prehod na svetovni in regionalni ravni.

5.   Kaj je treba storiti? Politični ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in spodbujanje raznovrstne oskrbe z energijo

5.1   Mnogi ukrepi, potrebni za spodbujanje in širjenje sprememb, so že dobro znani. Sveženj ukrepov, ki jih vsebuje nedavni energetski sveženj Komisije, zajema mnoge vidike in bi moral biti dobro izhodišče za nadaljnji razvoj. Povsod po svetu in tudi v Evropi je treba razširiti paleto ukrepov ter jih odločneje in bolj nujno izvajati.

5.2   Finančni ukrepi za korektno določitev cene emisij CO2

Fosilna goriva bi morala kriti vse stroške, ki jih v svetu povzročajo emisije CO2. Zato je treba obdavčiti proizvode, ki povzročajo emisije CO2 (kot je bencin), in/ali vzpostaviti sistem za razdelitev in trgovanje z dovoljenji za izpust CO2.

5.3   Sistem trgovanja z emisijami EU je treba odločneje spodbujati, da bo dal jasen in trajen tržni signal v prid zmanjšanju porabe fosilnih goriv in preusmeritvi na druga goriva. Treba je popraviti odstopanja in zmanjšati število izjem. Predvsem pa je treba sistem razširiti na preostale razvite države ter, čim prej bo mogoče, tudi na gospodarstva v vzponu. To bi moral biti eden glavnih ciljev v okviru mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah.

5.4   Lahko bi bilo zaželeno, da se v okviru sistema določi najnižja cena za ogljik in tako zagotovi večjo gotovost na trgu. Ta najnižja cena bi lahko v naslednjih treh desetletjih naraščala, kar bi zagotovilo vedno večji tržni pritisk na različne upravljavce, da se preusmerijo s fosilnih na druga goriva.

5.5   Regulativni ukrepi

Finančni ukrepi sami po sebi niso zadosti za potrebno preusmeritev z nafte na druge vire energije. Povpraševanje ni dovolj prožno in politične omejitve preprečujejo prehitro rast cen naftnih derivatov. Potreben je obsežen program regulativnih ukrepov za izboljšanje standardov ter ukinitev neučinkovitih procesov in proizvodov. Podpreti je treba tudi raziskave, razvoj in uvedbo potrebnih novih tehnologij.

5.6   Za učinkovitost je potreben obsežen in nujen program za izboljšanje standardov energetske učinkovitosti vseh proizvodov in storitev, ki uporabljajo energijo. Evropa mora še veliko postoriti, tako pri določanju standardov kot tudi pri zagotavljanju, da se ti uresničujejo. Ogrevanje in hlajenje stavb je na primer še vedno izredno neučinkovito in potreben je odločen program ukrepov za hitro izboljšanje.

5.7   Standardi za zmanjšanje emisij CO2, ki jih sproščajo vozila, so zlasti pomembni. EESO pozdravlja nove dogovorjene standarde, a poziva k zgodnji vzpostavitvi še strožjih standardov za prihodnja leta, da bi vzpostavili trden okvir načrtovanja, kateremu se bo prilagodila avtomobilska industrija. Naslednji nujno potreben korak je priprava podobno strogega programa za postopno zmanjšanje emisij iz dostavnih vozil in težkih tovornih vozil. Tudi tu morajo ukrepom v Evropi slediti podobna prizadevanja v drugih delih sveta.

5.8   Raziskave, razvoj in finančna podpora

Nekatere potrebne nove tehnologije so še v razvojni fazi, za njihovo hitro uvedbo in široko uporabo pa bo potrebna močna podpora in spodbuda javnega sektorja. Zajemanje in shranjevanje CO2, nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije, tretja in četrta generacija obnovljivih virov energije, vozila na električni pogon (ali na vodik) ter infrastruktura, ki bo potrebna zanje, spadajo vsi v to skupino in za svojo uspešno uvedbo v svetu vsi potrebujejo močno javno podporo.

5.9   V sektorju železniškega prometa so potrebne znatne naložbe za širjenje elektrifikacije in zato, da bo potovanje z vlakom pridobilo prednost pred potovanjem z letalom za večino potovanj na kratke razdalje v Evropi in v drugih delih sveta.

5.10   Vključenost civilne družbe

Treba je storiti veliko več, da se splošna javnost, podjetja, sindikati ter druge organizacije civilne družbe vključijo v partnerstva in sodelovanje pri skupnih prizadevanjih.

—

Državljane je treba spodbujati in jih podpirati, da prevzamejo svojo vlogo ter da na primer izboljšajo energetsko učinkovitost svojih domov in avtomobilov z rabo okolju prijaznejših virov energije za razsvetljavo in ogrevanje, s kupovanjem energetsko učinkovitejšega blaga in storitev ter z zmanjševanjem učinkov emisij CO2 pri vsakdanjih in počitniških potovanjih. Odbor meni, da bi bil vse večji del prebivalstva in organizacij civilne družbe pripravljen ukrepati, če bi bile dane močne in učinkovite politične usmeritve o tem, kaj se od njih pričakuje, z ustreznimi spodbudami za ukrepanje.

—	Številne lokalne in regionalne oblasti so v zvezi s tem vprašanjem že pokazale daljnovidnost in so pogumno prevzele politično pobudo. Treba jih je podpreti in spodbujati, naj nadaljujejo.

—

Podobno je treba k nadaljnjemu napredku spodbuditi tudi podjetja. Treba jih je pozvati in spodbujati k temu, naj nenehno izboljšujejo energetsko učinkovitost svojega poslovanja in naj svoje energetske potrebe krijejo iz energetskih virov z nizkimi emisijami CO2. Z ustreznimi pravnimi predpisi bi bilo treba bolj sistematično in odločno izboljševati energetsko učinkovitost vseh vrst izdelkov in storitev.

—

Pomembno vlogo imajo tudi sindikati. Veliko njihovih članov je v ospredju prizadevanj za boljšo energetsko učinkovitost in širjenje praktičnih informacij; njihov možni prispevek je treba priznavati in spodbujati. Ob ustreznem vodenju bi morale nove oblike proizvodnje zagotavljati prav toliko zaposlitvenih možnosti kot stari proizvodni načini z intenzivnimi emisijami CO2, hkrati pa bi se ohranjale dobre delovne razmere.

5.11   Vse te ukrepe bo treba v Evropi sprejeti in odločno izvajati, da bi zmanjšali povpraševanje po fosilnih gorivih na splošno, zlasti pa po nafti. Treba jih bo tudi spodbujati pri drugih partnerjih v razvitem svetu, vse bolj pa tudi v gospodarstvih v vzponu in razvoju.

5.12   Gospodarstva v vzponu in države v razvoju lahko sami postanejo inovatorji in pionirji na področju gospodarstva z nizkimi emisijami CO2 in to je treba dejavno spodbujati. Trgovinske politike se nikoli in nikjer na svetu ne smejo uporabljati za zaščito starejše industrije, ki je na področju emisij CO2 manj učinkovita.

6.   Prilagoditev industrije nafte in zemeljskega plina

6.1   Dokler bo svetovno gospodarstvo potrebovalo nafto, mora naftna industrija seveda zadovoljevati to potrebo. Toda za naftno industrijo ne bi bilo primerno, da brez sprememb nadaljuje z delovanjem. Svetovna naftna industrija lahko in bi morala na številnih področjih pomagati pri prehodu na gospodarstvo z nižjimi emisijami CO2:

—	s priznavanjem potrebe po prehodu svetovnega gospodarstva k zmanjšanju porabe nafte v prihodnjih desetletjih ter z ustreznim razmišljanjem, načrtovanjem in ukrepanjem;

—	z nadaljnjim izboljšanjem učinkovitosti same naftne industrije na področju emisij CO2 pri lastnih procesih;

—	z uporabo biomase ali drugih virov, nevtralnih z vidika emisij CO2, namesto uporabe fosilnih goriv pri svojih proizvodih, kjer je to mogoče in trajnostno;

—	z uporabo močnih virov znanja in finančne moči za pomoč drugim vidikom prehoda ter s čim prejšnjim razvojem in uporabo zajema in shranjevanja emisij CO2;

—	s tesnim sodelovanjem z avtomobilsko industrijo, da bi pomagala pospešiti prehod na vozila z nizkimi emisijami CO2 oz. brez emisij.

6.2   Medtem pa bi morale Evropska unija, države članice in druge vlade gojiti intenzivni dialog s svetovno naftno industrijo, da bi skušali priti do dogovora o načinu zmanjšana porabe nafte, ki ga je treba določiti, ter zagotovili potrebne spodbude, s katerimi bi industrijo podprli (ali po potrebi prisilili), da se premika v teh pet ključnih smereh.

6.3   Glede naložb želi EESO, da bi si industrija močneje prizadevala pomagati pri prehodu k nižjemu svetovnemu povpraševanju po nafti v prihodnosti in manj za razvoj marginalnih virov nafte, zlasti če bodo ti sami povzročili veliko okoljsko škodo.

6.4   EESO meni, da je nekaj možnosti za razvoj biogoriv (in zlasti za večjo uporabo biomase), toda treba je uporabiti merila trajnosti, ki lahko omejijo možnosti za razvoj te tehnologije. Obetajoča se zdi piroliza biomase za proizvodnjo biooglja, ki ga je mogoče dodati zemlji za izboljšanje kakovosti, pri čemer zemlja postane ponor ogljika. V prometnem sektorju sta električna energija ali vodik bolj obetajoči dolgoročni rešitvi. Z ustreznimi industrijskimi sektorji je treba nadaljevati intenzivne razprave, da bi ugotovili optimalne načine za te prehode.

6.5   Rast cene nafte je industrijo s finančnega vidika že močno spodbudila k izboljšanju učinkovitosti pridobivanja in rafiniranja ter čim večjemu zmanjšanju stroškov transporta. Direktiva o kakovosti goriva bo zagotovila dodatno koristno spodbudo v tej smeri pa tudi za uvedbo biogoriv.

6.6   Obdavčenje naftnih derivatov že predstavlja pomemben dohodek za vlade in ta bi se lahko še povečal z obsežnejšim trgovanjem z dovoljenji za emisije CO2. Del tega dohodka bi morali usmeriti v podporo razvoju novih potrebnih energetskih tehnologij. Lahko bi razmislili tudi o spodbujanju naftne industrije k večji vlogi pri prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 tako, da se ji ponudijo davčne ugodnosti ali amortizacija za potrebne naložbe.

---

(1)  EESO podrobneje obravnava cene nafte v mnenju CESE 348/2008 Soočanje z izzivom višjih cen nafte, ki je v pripravi kot odziv na sporočilo z naslovom Soočanje z izzivom višjih cen nafte.

---