EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62009TN0182

Zadeva T-182/09: Tožba, vložena 4. maja 2009 — Budapesti Erőmű proti Komisiji

OJ C 180, 1.8.2009, p. 52–52 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

1.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 180/52


Tožba, vložena 4. maja 2009 — Budapesti Erőmű proti Komisiji

(Zadeva T-182/09)

2009/C 180/97

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Budapesti Erőmű Rt. (Budimpešta, Republika Madžarska) (zastopniki: M. Powell, Solicitor, C. Arhold, K. Struckmann in A. Hegyi, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

odločba Komisije z dne 4. junija 2008 v postopku v zvezi z državno pomočjo v zadevi C 41/05 naj razglasi za nično v delu, ki se nanaša na sporazume o nakupu elektrike, ki jih je sklenila tožeča stranka;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov;

naj se sprejmejo drugi ali nadaljnji ukrepi, če so pravno potrebni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C (2008) 2223 konč. z dne 4. junija 2008, s katero je kot nezdružljivo s skupnim trgom razglasila pomoč, ki so jo madžarski organi odobrili v korist nekaterih proizvajalcev električne energije v obliki dolgoročnih sporazumov o nakupu električne energije, sklenjenih pred pridružitvijo Republike Madžarske Evropski uniji med upravljavcem energetskega omrežja Magyar Villamos Müvek Rt. (MVM), ki je v lasti Madžarske, in temi proizvajalci (Državna pomoč C 41/2005 (prej NN 49/2005) –„nasedli stroški“ na Madžarskem). V izpodbijani odločbi je tožeča stranka opredeljena kot upravičenka do domnevne državne pomoči in Madžarski je naloženo, da od tožeče stranke izterja pomoč skupaj s pripadajočimi obrestmi.

Tožeča stranka v okviru svojega prvega tožbenega razloga navaja, da je Komisija nepravilno menila, da je obdobje, ki se upošteva pri presoji, čas pristopa Madžarske k Evropski uniji. Namesto tega bi morala Komisija presoditi, ali so sporazumi o nakupu električne energije vsebovali državno pomoč glede na dejanske in pravne okoliščine ob sklenitvi teh sporazumov. Poleg tega tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila člen 87(1) ES in da je storila očitno napako pri presoji, ker je ugotovila, da je s sporazumi o nakupu električne energije podeljena ekonomska prednost. Poleg tega tožeča stranka navaja, da je Komisija nepravilno uporabila Pogodbo o pristopu Madžarske in člen 1(b)(v) Uredbe št. 659/1999 (1) (v nadaljevanju: Postopkovna uredba).

Poleg tega tožeča stranka v nasprotju z mnenjem Komisije meni, da ni prišlo do izkrivljanja konkurence in da v Prilogi IV k Pristopni pogodbi državne pomoči, ki se lahko obravnavajo kot veljavne pomoči, niso naštete taksativno, temveč določa le izjemo od pravila, da so vse predpristopne pomoči per se veljavne pomoči. Tožeča stranka še meni, da je Komisija kršila člen 87(3) ES v zvezi z možnostjo izjeme od državne pomoči za soproizvodnjo, člena 86(2), 88(1) in (3) ES ter člen 14 Postopkovne uredbe v zvezi z izterjavo veljavne individualne pomoči.

V okviru svojega drugega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da Komisija ni imela pristojnosti, da bi presojala zadevne sporazume o nakupu električne energije, ker so bili ti sklenjeni pred pristopom Madžarske k Evropski uniji.

V okviru svojega tretjega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila bistvena postopkovna pravila, kot sta pravica do izjave in obveznost skrbne in nepristranske preiskave. Dalje tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila bistvena postopkovna pravila, ker je v celoti presojala sporazume o nakupu električne energije, ne da bi presojala glavne določbe vsakega sporazuma o nakupu električne energije posebej. Po mnenju tožeče stranke mora Komisija, da bi lahko presodila, ali sporazumi o nakupu električne energije vključujejo državno pomoč, presoditi, ali ti sporazumi podeljujejo proizvajalcem ekonomsko prednost, za kar je nujno potrebna presoja vsakega sporazuma o nakupu električne energije posebej. Poleg tega tožeča stranka trdi, da je pristop Komisije ni bil primeren za pravilno presojo, ali večje število samostojnih ukrepov pomeni državno pomoč. Če bi se sporazume o nakupu električne energije lahko štelo za sheme veljavnih pomoči, bi Komisija morala postopati v skladu s postopkom ustreznih ukrepov, ki ga določa člen 88(1) ES in člen 18 Postopkovne uredbe.

V okviru svojega četrtega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da izpodbijana odločba krši obveznost obrazložitve iz člena 253 ES.

Nazadnje, v okviru svojega petega tožbenega razloga tožeča stranka navaja, da je Komisija zlorabila pooblastila, ki jih ima na podlagi pravil o državnih pomočeh, ker je sprejela negativno odločbo v postopku iz člena 88(2) ES z zahtevo, da se razdre sporazume o nakupu električne energije, ne da bi ugotovila, da podeljujejo ekonomsko prednost.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).


Top