30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 224/106

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog Komisije o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010. To je dragocena pobuda za ozaveščanje javnosti o trajnih območjih revščine in socialne izključenosti v Evropi in za vzpostavitev podpore za učinkovit način obravnavanja teh problemov.

1.2

EESO pozdravlja večplasten pristop k revščini in socialni izključenosti, ki ju ni mogoče omejiti le na trajne relativne razlike v prihodku. Da bi bilo sporočilo o nedopustnosti revščine in socialne izključenosti na tako bogati celini, kot je Evropa, bolj učinkovito in da bi pridobili podporo javnosti, ki je potrebna za učinkovito rešitev, bi morali dogodki v okviru evropskega leta 2010 – poleg relativne revščine – upoštevati kazalnike revščine, ki odražajo obseg dejanskega prikrajšanja, prizadeta območja in resnost problema ter upoštevajo razlike po vsej EU.

1.3

Teme evropskega leta 2010 bi morale biti jasne, skrbno izbrane in splošne. Za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti s poklicno in družbeno mobilizacijo je potrebnih več in boljših sistemov in programov socialne podpore. Tako je socialna politika dejansko produktivni dejavnik. Poleg tega pa je zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v interesu vsakega državljana, zato bi moral vsak državljan prispevati k dosegi tega cilja. To pa nikakor ne bi smelo zakriti dejstva, da je boj proti revščini in marginalizaciji predvsem naloga politike ter s tem državnih in drugih organov, vključenih v nadaljnje izvajanje, pa tudi vseh družbenih akterjev.

1.4

Evropsko leto 2010 bi morala biti priložnost, da bi povečali ozaveščenost javnosti glede nujnosti posodobitve in okrepitve evropskega socialnega modela, in glede posledic tega. Aktivno vključevanje je bistveni element za ohranjanje in krepitev kohezije in solidarnosti družbe v času svetovne finančne in prehrambene krize ter demografskih sprememb v Evropi. Toda to bo pomenilo spremembe sedanjega življenjskega sloga mnogih Evropejcev. Strah zaradi negotovosti zaposlitve je vedno večji. Dogodki v tem letu bi morali povečati podporo javnosti tem reformam.

1.5

Evropsko leto 2010 bi prav tako moralo zagotoviti izhodišče za javno razpravo o načinih ohranjanja in spodbujanja socialne kohezije glede na vedno večje razlike v prihodkih med Evropejci. Potrebni bodo inovativni in integrirani odzivi javne politike.

Njihova učinkovitost bo odvisna od nenehnega vključevanja socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe ter aktivnega vključevanja in sodelovanja državljanov pri razvoju lokalnih skupnosti.

1.6

EESO ocenjuje, da je operativna plat načrtovane pobude dobro premišljena. Posebej je treba omeniti dejstvo, da predlog ustrezno upošteva posebne značilnosti posameznih držav, ki zahtevajo tesno sodelovanje s socialnimi partnerji in drugimi institucijami civilne družbe ter neposredno sodelovanje ljudi, ki sta jih prizadeli revščina in socialna izključenost.

1.7

EESO pozdravlja dejstvo, da je za uresničitev ciljev leta boja proti revščini namenjenih največ sredstev, kar jih je bilo doslej dodeljenih takim pobudam EU, toda glede na obseg načrtovanih ukrepov vseeno poziva, naj se ta sredstva povečajo.

2.1

Cilj sklepa, da se leto 2010 določi za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, je prispevati k uresničitvi cilja, da bi z ukrepi „odločilno vpliva[li] na izkoreninjenje revščine“, ki je bil zastavljen v lizbonski strategiji in ponovno potrjen v novi Evropski socialni agendi za obdobje 2005–2010 (2).

2.2

Ukrepi v okviru leta boja proti revščini bodo usmerjeni v štiri cilje: 1. priznavanje pravice ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo; 2. odgovornost, tj. vsi člani družbe prevzamejo skupno odgovornost za zmanjševanje revščine in socialne izključenosti; 3. kohezija, prepričanje, da je ohranjanje povezanosti družbe v interesu vseh, in 4. zavezanost, poudarjanje politične volje EU, da boj proti revščini in socialni izključenosti uvrsti med prednostne naloge.

2.3

Ukrepi, ki bodo sprejeti na ravni EU in na nacionalni ravni, bodo vključevali srečanja in konference, informacijske in promocijske kampanje ter študije in poročila. Zajeti morajo vse akterje in zagotoviti, da bodo ljudje, ki sta jih prizadeli revščina in socialna izključenost, imeli priložnost izraziti svoje potrebe in stališča ter da jim bo kdo prisluhnil.

2.4

Za projekte v okviru leta boja proti revščini je iz proračuna EU namenjenih 17 milijonov EUR. Skupaj s sofinanciranjem, ki se pričakuje od javnih in zasebnih ustanov v državah članicah, ta znesek lahko naraste na 26,175 milijonov EUR.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog Komisije, ki bi lahko ob ustreznem izvajanju pripomogel k večji ozaveščenosti javnosti in spodbudil javno razpravo o tem, kako se odločno in učinkovito spopasti z revščino in socialno izključenostjo.

3.2

EESO meni, da je tema leta pomembna in aktualna. Ne le, da jo bo javnost opazila, ampak bo tako ostala tudi v središču pozornosti. EESO podpira splošne in posebne cilje, posebne teme leta ter predlagane metode izvedbe. Pripombe, ki sledijo, naj bi povečale prepoznavnost in politično učinkovitost leta.

3.3

Pogoj za zaščito in izboljšanje kakovosti življenja vseh Evropejcev je zaveza, da se je treba učinkovito spopasti z revščino in socialno izključenostjo v relativno bogati Evropi. Dogodki v tem letu morajo okrepiti to zavezo med Evropejci vseh družbenih in gospodarskih slojev.

3.4

Zato je pomembno, da dogodki v okviru tega leta temeljijo na znanju in izkušnjah, zbranih od začetka evropske strategije za boj proti revščini in socialni izključenosti na zasedanju Evropskega sveta leta 2000 v Nici. Treba je zagotoviti tudi sinergije z dogodki drugih organizacij, npr. Sveta Evrope v okviru poročila delovne skupine na visoki ravni o socialni koheziji v 21. stoletju (3) in Združenih narodov v okviru vsakoletnega praznovanja mednarodnega dneva boja proti revščini, ki je 17. oktobra.

3.5

EESO opozarja, da je treba pri dogodkih v okviru tega leta ustrezno upoštevati številna vprašanja in teme, obravnavane v prejšnjih mnenjih (4):

V nadaljevanju EESO podrobneje predstavlja nekatere od teh zamisli, ki so zlasti pomembne za dogodke v okviru leta boja proti revščini.

3.6

V tem letu bi bilo treba usmeriti pozornost na možne pozitivne ukrepe, kot so:

4.1

V sklepu o razglasitvi evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti je poudarjeno, da revščina ogroža 78 milijonov ljudi v EU, tj. 16 % prebivalstva. EESO meni, da je za učinkovito seznanjanje s političnim sporočilom tega leta treba poleg običajnega kazalnika relativne revščine upoštevati in uporabiti tudi druge kazalnike revščine, ki pričajo o njeni trdovratnosti in resnični stiski, v kateri še vedno živijo mnogi Evropejci. Tako bi se morali dogodki v okviru tega leta enako nanašati na obsežen niz kazalnikov relativne in absolutne revščine, da bi splošno javnost ozaveščali o razmerah, ki se skrivajo za njimi, ter v ljudeh vzbudili občutek za nedopustnost takšnih razmer.

4.2

Poleg tega EESO poudarja, da uporabljeni kazalniki „opisujejo“ problem revščine in socialne izključenosti. Glede na izzive za socialno kohezijo v EU in posledično posodabljanje evropskega socialnega modela je pomembno, da te kazalnike spremljajo uravnoteženi politični ukrepi, h katerim sodi boljša porazdelitev prihodkov in ustrezno financirana in urejena politika prožne varnosti na trgu dela ter politika aktivnega vključevanja. Tak „dinamični model“ socialne politike in politike zaposlovanja je EESO predlagal v svojem mnenju o tej temi (8).

4.3

EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala, da so zaradi večplastne narave revščine in socialne izključenosti potrebni ustrezni ukrepi. V sporočilu o evropski socialni agendi za obdobje 2005–2010, ki med drugim države članice spodbuja h krepitvi, vključevanju in poenostavitvi ukrepov za boj proti revščini in socialni izključenosti, je Komisija upravičeno dopolnila kazalnik relativne revščine s kazalnikom trajne revščine (9). Ko je Komisija pozneje predlagala, da se socialno varstvo, zdravstveno varstvo in dolgotrajna nega vključijo v okrepljeno usklajevanje, je opozorila na potrebo po večjem poudarku na „kazalnikih za spremljanje pomanjkanja“ (10).

4.4

Ob upoštevanju navedenega EESO meni, da bi moral sklep o evropskem letu 2010 temeljiti na kazalnikih revščine, ki bolje ponazarjajo stopnjo pomanjkanja, prizadeta območja in resnost problema. To bi povečalo ozaveščenost in podporo javnosti ukrepom na področju trga dela in socialnega varstva na ravni EU in držav članic, ki se nanašajo na ljudi in skupnosti, ki jih ogroža resna in popolna revščina ali pa v takšnih razmerah živijo (11).

5.1

Revščina je večplasten pojav, pri katerem so tveganja neenakomerno porazdeljena v družbi. Zlasti ko gre za kombinacijo več tveganj, so nekatere skupine posebej ranljive.

5.2

Revščina je ponavadi povezana z brezposelnostjo, zlasti dolgoročno. Zato je, kot je zapisno v Skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti, „zaposlitev najboljša zaščita pred revščino in socialno izključenostjo“ (12). Toda, kot navaja poročilo, to ne more biti edina zaščita. Očiten dokaz za to je pojav zaposlenih, ki živijo v revščini.

5.3

Revščina je lahko povezana tudi z nizkimi kvalifikacijami ali pomanjkanjem kvalifikacij, ki so potrebne za prosto delovno mesto, ali kvalifikacijami, neustreznimi za kakovostno delovno mesto s primernim plačilom. Skupini, ki jih to tveganje posebej ogroža, sta mladi, zlasti tisti, ki zgodaj prekinejo šolanje, in starejši delavci.

5.4

Ljudje so lahko ujeti v revščini zaradi slabo oblikovanih sistemov dohodkovne podpore, ki jih odvračajo od iskanja dela na uradnem trgu dela in jih nenazadnje obsodijo na revščino tudi v starosti.

5.5

Tudi družinske strukture so lahko ogrožene: družine, v katerih ima le eden od članov prihodek, zlasti enostarševske družine in družine s tremi ali več otroki. Razpad družine ali izguba zaposlitve, ki ima za posledico izgubo doma, je potencialno nevaren položaj.

5.6

Podobno so zelo ogrožene skupine tudi osebe šibkega zdravja (npr. zaradi starosti), z omejenimi kognitivnimi sposobnostmi, invalidi, zlasti z nizkimi kvalifikacijami, in odvisniki.

5.7

Ogrožene so tudi osebe, ki živijo na obrobnih ali drugače prikrajšanih območjih.

5.8

Posebna skupina, ki jo ogroža revščina, so priseljenci in etnične skupine, ki pogosto nimajo ustreznih socialnih in jezikovnih sposobnosti in/ali niso ustrezno vključene v kulturo ter so poleg tega lahko žrtve diskriminacije.

5.9

Navedeni primeri kažejo obseg izziva in kompleksnost učinkovitega odziva politike. Za bistveno zmanjšanje revščine in socialne izključenosti morajo k temu ustrezno prispevati javne oblasti na vseh ravneh, pa tudi socialni partnerji, organizacije civilne družbe in posamezniki. Hkrati gre tu tudi za protislovje: da bi vse delovno sposobne ljudi vključili v družbo predvsem z zaposlovanjem, tako da bi prispevali k evropski gospodarski rasti in omilili upad števila prebivalstva, potrebujemo več in boljše podporne sisteme in programe, ne manj. To bi morali biti glavni temi leta boja proti revščini.

5.10

EESO meni, da splošni in posebni cilji evropskega leta ter izbrane teme za dejavnosti skušajo doseči novo ravnovesje med socialno zahtevo po gospodarski aktivnosti in potrebo posameznika po varnosti. Ta prilagoditev je potrebna zaradi globalizacije, demografskih sprememb, tehnološkega napredka in razvoja evropskega trga dela ter vključuje pomembne spremembe v načinu življenja mnogih Evropejcev. Poleg tega je treba posodobiti in izboljšati politiko trga dela in socialno politiko, da bi pospešili potrebne prehode in ljudem zagotovili trajno varnostno mrežo, ki bo ustrezno urejena in financirana. Medtem ko nekateri izkoriščajo priložnosti novih trgov dela in programov mobilizacije, jih drugi dojemajo kot grožnjo njihovemu socialnemu in poklicnemu statusu. EESO meni, da bi morali dogodki v okviru evropskega leta obravnavati te resne skrbi (13).

5.11

Glede oseb, ki jim grozi brezposelnost in/ali socialna izključenost, sedanji poudarek na mobilizaciji vseh delovno sposobnih ljudi na trgu dela omogoča družbi, da izkoristi vse sposobnosti teh ljudi in hkrati zadovolji posameznikove potrebe po poklicnem in družbenem napredovanju (14). Poleg ustrezne dohodkovne podpore je vse večji poudarek tudi na boljšemu dostopu vseh do socialnih storitev, zlasti tistih, ki posamezniku pomagajo izboljšati, nadgraditi ali spremeniti kvalifikacije ali jim pomagajo pri ohranjanju zdravja. Toda da bi lahko izkoristili te možnosti, se od posameznika zahteva veliko več osebne dejavnosti, več pobud, umskega napora in sodelovanja z različnimi podpornimi skupinami kot kdajkoli prej. Obstaja resnična potreba, da se ljudem pojasni smisel ukrepov, za katere je potreben ta napor, da jih bo javnost podprla (15). Dogodki evropskega leta morajo prispevati k doseganju tega. Cilji evropskega leta morajo bolje odražati pomen aktivne politike za boj proti revščini in socialni izključenosti pri doseganju ciljev strategije EU za rast in delovna mesta (16). Dogodki v okviru evropskega leta morajo bolje razložiti in prepričljivo predstaviti dejstvo, da posodobljena in izboljšana socialna politika prispeva k boljšemu delovanju trga dela in ustvarjanju delovnih mest. Enako velja za dejstvo, da imajo od ustrezno pripravljenih ukrepov dohodkovne podpore korist tisti, ki so ogroženi zaradi brezposelnosti in socialne izključenosti, saj zmanjšujejo različne pritiske, zaradi katerih so izrinjeni z uradnega trga dela; tako prispevajo k zmanjšanju sive ekonomije.

5.12

V predlogu sklepa je več izjav, ki jih je treba dodatno pojasniti.

5.13

EESO opozarja, da ima lahko navajanje „otrok[…], starš[ev] samohranilc[ev], starejši[h], priseljenc[ev] in etnični[h] manjšin[…], invalid[ov], brezdomc[ev], zapornik[ov], žensk[…] in otrok[…], ki so žrtve nasilja, ter zasvojenc[ev] s trdimi drogami“ (17) kot skupin, ki jih še posebej ogrožata revščina in socialna izključenost, ne da bi to dodatno razložili, nasproten učinek od želenega. Te skupine zajemajo tako osebe, ki jih ogroža revščina, kot tudi tiste, ki jih ne. Kot omenjeno, ponavadi te skupine ljudi ogroža revščina zaradi neustreznih kvalifikacij in/ali neugodnega razmerja med številom družinskih članov in številom članov s prihodki.

6.1

Evropsko leto 2010 je lahko tudi priložnost za javno razpravo o sedanjih in novih izzivih za socialno solidarnost in socialno kohezijo, medtem ko se Evropa razvija v smeri družbe in gospodarstva, ki temeljita na znanju, ter se spopada z demografskimi spremembami (18). Takšno razmišljanje je zlasti potrebno na celini, ki ima sredstva za bistveno zmanjšanje revščine in socialne izključenosti.

6.2

Medtem pa je preveč mladih, ki po končanem šolanju niso dovolj pismeni in nimajo numeričnih spretnosti, ki so potrebne za uspešno poklicno pot v novi ekonomiji. Učinkoviti ukrepi so potrebni ne le za to, da bi preprečili njihovo socialno izključenost, ampak tudi, da bi zadostili potrebam gospodarstva po kvalificiranih delavcih. Poleg tega se Evropa sooča z vse večjo delitvijo trga dela v visokokvalificiran, dobro plačan segment in nizkokvalificiranega, nizko plačanega, kar povzroča razlike v prihodkih. Treba je razviti vizijo ohranjanja socialne pravičnosti in socialne kohezije ob ohranjanju konkurenčnosti EU v svetovnem gospodarstvu, in to vizijo morajo sprejeti Evropejci.

6.3

Ukrepi vlad od zgoraj navzdol ne bodo zagotovili socialne kohezije, če jih ne bodo dopolnile pobude državljanov. Tako kot je Evropski svet v Nici leta 2000 priznal, da je sodelovanje organizacij civilne družbe ključno pri učinkoviti mobilizaciji prizadevanj za boj proti revščini in socialni izključenosti, EESO meni, da je treba v času evropskega leta priznati in spodbujati pomen individualnega sodelovanja vseh državljanov pri oblikovanju vključujočih skupnosti. V tem okviru bi bilo pomembno prenesti sporočilo, da je sodelovanje državljanov v interesu vsakega člana skupnosti, ne glede na ekonomski ali socialni status.

6.4

EESO opozarja na mnenje o prostovoljnem delu, kjer je med drugim zapisal: „Vlade držav članic bi bilo treba spodbuditi k oblikovanju nacionalne politike prostovoljnih dejavnosti in strategije za neposredno krepitev in priznanje takšnega dela. Te nacionalne politike bi morale imeti tudi vlogo infrastrukture prostovoljnih dejavnosti.“ (19) To pomeni, da oseb, ki želijo svoj čas in znanje nameniti skupnosti, v kateri živijo, od tega vsaj ne bi smeli odvrniti s pravnimi ali birokratskimi ovirami (20). Čeprav EESO še vedno meni, da bi morali prostovoljnim dejavnostim nameniti posebno evropsko leto, je treba pomembne vidike državljanske udeležbe poudariti tudi na dogodkih evropskega leta 2010.

6.5

EESO poziva, naj dogodki evropskega leta ne dajejo vtisa, da si morajo v okviru politik prožne varnosti in aktivnega vključevanja, ki se trenutno spodbujajo, le delodajalci, vlade in uporabniki programov trga dela in socialnega varstva prizadevati za izhod iz brezposelnosti in revščine (ter tako prispevati k socialni koheziji). Namesto tega morajo sporočati, da so za to odgovorni vsi državljani.

6.6

Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da lahko razvoj visokokakovostnih javnih prostorov (mestnih prostorov, šol, univerz, knjižnic, parkov, prostorov za rekreacijo), kjer se lahko zbirajo ljudje iz različnih družbenih slojev ter družbenega in gospodarskega statusa ter tam preživljajo čas, glede na trajne ali celo vse večje ekonomske razlike olajša ohranjanje socialne kohezije.

6.7

Večino novih izzivov in dilem, s katerimi se soočata socialna kohezija in javna politika, je mogoče obravnavati v okviru splošnih ciljev predloga sklepa. Toda treba jih je jasneje predstaviti, da bi spodbudili koristno javno razpravo o poteku leta. Tukaj predlagani možni ukrepi za spodbujanje socialne kohezije lahko dopolnijo razpravo v letu 2010 o pojmih aktivnega socialnega vključevanja in učinkovite politike trga dela.

7.1

EESO meni, da bo s predlagano zasnovo evropskega leta, zlasti obsegom dejavnosti, mogoče tudi poudariti in povečati ozaveščenost o dejstvu, da so za doseganje cilja lizbonske strategije, tj. bistvenega napredka pri izkoreninjanju revščine in socialne izključenosti do leta 2010, potrebni večplastni ukrepi (21).

7.2

Med izobraževalnimi ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru evropskega leta, morata biti krepitev ozaveščenosti javnosti v posameznih državah članicah o dejavnikih, ki določajo višino pokojnine, in spodbujanje ljudi, da sprejmejo ukrepe, ki jim bodo v pokoju zagotavljali dostojno življenje.

7.3

EESO meni, da je v okviru dogodkov evropskega leta treba nameniti pozornost tudi vprašanju, kako bi Evropska centralna banka lahko uporabila svoje pristojnosti v okviru Pogodbe, da bi se pridružila prizadevanjem za boj proti revščini in socialni izključenosti.

7.4

Po mnenju EESO je treba pokazati, da je mogoče socialno izključenost zmanjšati s politikami, ki presegajo tradicionalno področje trga dela in socialnega varstva, kot so politika prostorskega planiranja, ki preprečuje nastanek revnih getov, prometna politika, ki zmanjšuje geografske ovire za socialno mobilnost, in gospodarska politika, ki razvija obrobna območja, ter zagotavljanje storitev javnega pomena in politika razdeljevanja, da bi preusmerili že nekaj let opazne težnje k vse večjemu razkoraku med revnimi in bogatimi.

7.5

EESO v zvezi s tem opozarja na različne razmere v državah članicah, te razlike pa so se po širitvi EU še povečale. Kot ugotavlja ena od študij, „celo ‚najrevnejši‘ v ‚bogatih‘ državah članicah trpijo manjše pomanjkanje kot ‚najpremožnejši‘ v ‚revnih‘ državah“ (22). To kaže na pomen učinkovitih ukrepov za socialno in ekonomsko kohezijo ter zmanjšanje sedanjih gospodarskih razlik v EU, da bi zmanjšali pomanjkanje in socialno izključenost. To bi po drugi strani omogočilo nadaljnji razvoj odprte metode usklajevanja na področju socialne politike v EU (23). Dogodki v okviru evropskega leta bi morali temu vprašanju nameniti posebno pozornost in obravnavo.

8.1

EESO meni, da je operativna plat evropskega leta dobro premišljena, saj ustrezno upošteva nacionalne prednostne naloge in občutljiva vprašanja (kot je npr. vključevanje priseljencev in etničnih skupin na trg dela in v družbo). Pomembno je tudi dejstvo, da vzpostavlja tesno sodelovanje s socialnimi partnerji in institucijami civilne družbe.

8.2

Poudarek na sodelovanju socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri doseganju ciljev evropskega leta kaže, da so ti nujno potrebni pri uresničevanju socialnega programa lizbonske strategije, ki jo je leta 2000 Evropski svet v Nici potrdil v evropski strategiji za boj proti revščini in socialni izključenosti. Danes morajo pobude državljanov bolj kot kadar koli prej dopolnjevati, prilagajati in krepiti vladne ukrepe. Pomembno je tudi, da se pri oblikovanju in izvajanju socialne politike ustrezno sliši glas tistih, ki jim je namenjena. Zato je primerno, da so te organizacije povabljene k aktivnemu sodelovanju pri izvajanju ciljev evropskega leta 2010.

8.3

Odbor pozdravlja dejstvo, da financiranje, namenjeno izvajanju ciljev tega evropskega leta, predstavlja najvišji znesek, doslej namenjen tovrstni pobudi v EU. Toda po proučitvi podrobnih ukrepov, ki so navedeni v prilogi k predlogu sklepa, EESO poziva k povečanju financiranja ukrepov, povezanih z evropskim letom, da se zagotovi njihova učinkovitost.

8.4

EESO pozdravlja tudi dejstvo, da se bodo pri pripravi in izvajanju dejavnosti leta upoštevale razlike v doživljanju revščine in socialne izključenosti med moškimi in ženskami.

8.5

EESO meni, da je treba razširiti prednostne naloge evropskega leta, ki so navedene v prilogi, da bodo upoštevale revščino med osebami z negotovo zaposlitvijo. Vprašanja, povezana z invalidi, je treba obravnavati posebej in ne skupaj z vprašanji, ki se nanašajo na druge ogrožene skupine.