12.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 300/1

1.

strateškega cilja, ki ga je Evropski uniji zastavil Evropski svet 23. in 24. marca 2000 v Lizboni (1), namreč „naj EU postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, ki bo zagotavljala številnejša in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo“, ter ob upoštevanju posebne naloge, ki jo je Evropski svet dal ministrom za izobraževanje, naj „na splošno preučijo konkretne prihodnje cilje izobraževalnih sistemov ter se pri tem osredotočijo na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena ob spoštovanju nacionalne raznolikosti“;

2.

skupnih ciljev v okviru podrobnega delovnega programa o nadaljnjih ukrepih v zvezi s cilji sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi (delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“), ki je bil sprejet na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni marca 2002 (2), ter napredka v zvezi z razvojem odprte metode usklajevanja, ki je odprla možnosti za nadaljnje sodelovanje znotraj Unije na področju izobraževanja in usposabljanja;

3.

Resolucije Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (3), v skladu s katero naj bi države članice spodbujale vseživljenjsko učenje za vse z razvijanjem in izvajanjem celovitih in skladnih strategij vseživljenjskega učenja;

4.

vmesnega pregleda lizbonske strategije, ki ga je opravil Evropski svet na zasedanju spomladi 2005, in zlasti integriranih smernic, ki so bile sprejete naknadno za obdobje 2005-2008 in ki pozivajo k povečanju naložb v človeški kapital ter k prilagoditvi sistemov izobraževanja in usposabljanja novim zahtevam glede usposobljenosti (4);

5.

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. novembra 2006 o učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju, v katerih je bilo poudarjeno, da razvoj učinkovitih in pravičnih visokokakovostnih sistemov izobraževanja in usposabljanja znatno prispeva k zmanjšanju nevarnosti za brezposelnost, socialno izključenost in izgubljen človeški potencial v sodobnem, na znanju temelječem gospodarstvu (5);

6.

sklepov Evropskega sveta s spomladanskega zasedanja 2007 (6), v katerih je bilo poudarjeno, da sta izobraževanje in usposabljanje predpogoja za dobro delujoč trikotnik znanja (izobraževanje – raziskave – inovacije) ter da imata ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju rasti;

1.

tvorita izobraževanje in usposabljanje enega od vrhov trikotnika znanja, obenem pa sta ključnega pomena za zagotavljanje obsežnega znanja, spretnosti in ustvarjalnosti, potrebnih za raziskave in inovacije. To je temelj, od katerega sta odvisna prihodnja rast Evrope in blaginja njenih državljanov;

2.

bi moralo izvajanje celovitih in skladnih strategij vseživljenjskega učenja ustrezati ciljem učinkovitosti in pravičnosti in hkrati spodbujati odličnost, inovativnost in ustvarjalnost. Sistemi izobraževanja in usposabljanja naj ne bi zagotovili le podlage za večjo gospodarsko konkurenčnost in boljše zaposlitvene možnosti posameznikov, temveč tudi močnejšo socialno kohezijo, trajnostni razvoj, osebno izpolnitev in dejavnejšo udeležbo državljanov v družbi;

3.

lahko boljše izobraževanje v zgodnjem otroštvu, spodbujanje pridobivanja ključnih sposobnosti, povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, razvoj vseživljenjskega svetovanja, izboljšanje dostopnosti nadaljnjega izobraževanja in visokega šolstva ter njune odličnosti, širitev izobraževanja za odrasle in izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev zagotavljajo boljšo usposobljenost vseh državljanov, ki zaradi tega lažje dejavno sodelujejo pri socialnem in ekonomskem razvoju;

4.

sta izobraževanje in usposabljanje zaradi vse različnejših izobraževalnih okolij, iz katerih prihajajo študenti, bistvena za vključevanje v evropske ekonomije in družbe ter za spodbujanje medkulturnega dialoga;

5.

bi lahko okrepili okvirne pogoje za vseživljenjsko učenje, in sicer s spodbujanjem razvoja učnih organizacij in partnerstev, vključno z interesnimi skupinami in delodajalci, in z razvojem infrastrukture za e-učenje, za ugotavljanje potreb po strokovni usposobljenosti, priznavanje učnih izidov in za vseživljenjsko svetovanje, pa tudi z raziskovanjem možnih novih finančnih ureditev.

1.

izpostavijo pomen izobraževanja in usposabljanja v celotni lizbonski strategiji – predvsem naj v delu integriranih smernic za rast in delovna mesta, ki se nanaša na „konkurenčnost“, izpostavijo ključno mesto, ki ga imata v trikotniku znanja skupaj z raziskavami in inovacijami, in naj v delu smernic, ki se nanaša na delovna mesta, poudarijo, da je vseživljenjsko učenje bistvenega pomena za uspešnost evropskih državljanov in za njihovo dosledno sodelovanje v gospodarstvu, temelječem na znanju, ter zagotovijo, da bodo lahko vse skupine, vključno s tistimi, ki jim grozi izključenost, razvijale znanja, spretnosti in sposobnosti, ki so za to potrebne;

2.

poudarijo, da izobraževanje in usposabljanje ne prispevata le k spodbujanju zaposlovanja, konkurenčnosti in inovacij, temveč tudi k spodbujanju socialne kohezije, aktivnega državljanstva in osebne izpolnitve, ter rešujeta druge izzive, s katerimi se trenutno spopadajo evropske družbe;

3.

zagotovijo, da se politika izobraževanja in usposabljanja tesno uskladi s politikami na drugih področjih, na primer na področju raziskav, podjetništva in inovacij, informacijske družbe, zaposlovanja, socialnih zadev, mladine, kulture, zdravstva, migracij in zunanjih odnosov, spodbudijo sodelovanje med Svetom za izobraževanje in drugimi sestavami Sveta ter razmislijo o načinih, kako bi se bolj upoštevala mnenja zainteresiranih strani;

4.

okrepijo strateško vlogo Sveta za izobraževanje pri odprti metodi usklajevanja v izobraževanju in usposabljanju, zlasti z izkoriščanjem rezultatov v procesih oblikovanja politike tako na evropski ravni kot na ravni držav članic in z razvijanjem solidne osnove znanja za politiko izobraževanja in usposabljanja;

5.

zagotovijo jasno povezavo med delovnim programom „Izobraževanje in usposabljanje“ in lizbonskimi integriranimi smernicami za rast in delovna mesta; hkrati naj izboljšujejo organizacijo skupnega dela držav članic in Komisije na tem področju ter glede delovnega programa po letu 2010 še naprej razmišljajo o glavnih prednostnih nalogah programa in načinih razvoja celovitejšega pristopa k izobraževanju in usposabljanju z vidika vseživljenjskega učenja.