27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 256/44

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog direktive o notranjem prevozu nevarnega blaga, ki ga je Komisija pripravila s ciljem uskladiti zakonodajo EU na tem področju in izboljšati varnostne pogoje pri notranjem prevozu nevarnega blaga.

1.2

Predlagana direktiva posodablja štiri obstoječe direktive in štiri odločbe Komisije o prevozu nevarnega blaga ter jih združuje v en zakonodajni dokument, hkrati pa razširja področje uporabe določb EU, ki tako poleg cestnega in železniškega prevoza vključuje tudi prevoz po celinskih plovnih poteh.

1.3

Odbor se strinja s Komisijo, da je brez usklajenih skupnih predpisov za vse vrste kopenskega prevoza (cestni, železniški in prevoz po celinskih plovnih poteh) zelo težko zagotoviti najboljše možne varnostne pogoje za prevoz nevarnega blaga.

1.4

Poleg tega se strinja s Komisijo, da je s poenotenjem obstoječih predpisov o cestnem in železniškem prevozu nevarnega blaga – pri čemer se sedanji predpisi bistveno ne spreminjajo, le področje uporabe je širše in zajema tudi prevoz po celinskih plovnih poteh – mogoče precej poenostaviti zakonodajo in upravne postopke, kar koristi tako državnim organom kot zasebnim akterjem.

1.5

Z združitvijo predpisov za vse tri vrste kopenskega prevoza v en zakonodajni dokument in navedbo sklicev na mednarodne sporazume o prevozu nevarnega blaga zgolj v prilogah direktive (mednarodni sporazumi niso – kot doslej – vključeni v direktivo) se bo obseg zakonodaje Skupnosti s tega področja občutno zmanjšal.

1.6

Odbor meni, da je direktiva primerna pravna oblika za nove predpise. Ker pa direktiva državam članicam dovoljuje številna odstopanja in precejšnjo svobodo, jih EESO poziva k čim tesnejšemu sodelovanju s Komisijo pri teh vprašanjih, da bi resnično dosegli uskladitev zakonodaje na tem področju.

1.7

Odbor opozarja, da zaradi podrobnih predpisov o tehničnih pogojih za prevoz nevarnega blaga in različnih kategorij tega blaga lahko poda svoje mnenje zgolj o splošnejših vprašanjih iz predloga.

1.8

Odbor izraža zadovoljstvo, da so stališča držav članic in zainteresiranih skupin – tj. industrijskih združenj, ki predstavljajo podjetja za prevoz nevarnega blaga – po besedah Komisije bistveno vplivala na vsebino predloga in da so si vse strani med posvetovanjem prizadevale oblikovati skupno stališče.

1.9

Odbor poleg tega pozdravlja dejstvo, da bo Komisijo v okviru postopka komitologije še naprej podpiral regulativni odbor za prevoz nevarnega blaga.

1.10

Odbor pozdravlja tudi dejstvo, da so se industrijska združenja lahko udeleževala sestankov odbora in tako redno izražala svoja mnenja že med pripravo predloga, da so bile v posvetovanje vključene tudi države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in da je bil Evropski parlament redno seznanjen z delom.

1.11

Odbor pozdravlja dejstvo, da je posvetovanje potekalo tudi z Osrednjo komisijo za plovbo po Renu, saj prevoz nevarnega blaga po tej reki predstavlja približno 80 % tovrstnega prevoza v Evropi.

1.12

Odbor se je seznanil z informacijo Komisije, da so zunanji svetovalci v letih 2004 in 2005 ocenili tukaj obravnavano področje politike (Presoja politike EU v zvezi s prevozom nevarnega blaga od leta 1994) ter podprli osnovno zamisel predloga Komisije, in da se je v okviru javnega posvetovanja večina vprašanih strinjala s postopkom, ki ga predlaga Komisija.

1.13

V zvezi s predlogom, da bi se obveznost prevoda in objave tehničnih prilog direktive prenesla z ravni Skupnosti na raven držav članic, Odbor meni, da bi bilo zelo zaželeno, če bi Komisija finančno podprla prevode v jezike držav članic.

1.14

Odbor je prepričan, da je treba podpreti predlog Komisije, saj so ga pripravili visoko usposobljeni strokovnjaki za področje notranjega prevoza nevarnega blaga iz različnih držav.

1.15

Vendar želi opozoriti na nekaj točk, ki jih je treba po njegovem mnenju natančno pojasniti ali dopolniti: tako na primer manjka opredelitev pojma „nevarno blago“ za namene direktive; države članice imajo pravico, da prepovejo notranji prevoz določenega nevarnega blaga izključno iz razlogov, ki niso povezani z varnostjo med prevozom; v prilogah III.2 in III.3 manjkajo vsakršne informacije.

Odbor ta vprašanja podrobneje obravnava v točki Posebne ugotovitve.

2.1

Notranji prevoz nevarnega blaga (kemikalij, čistil, bencina, razstreliva, streliva za strelno orožje, razpršil, radioaktivnih snovi, pesticidov itd.) predstavlja precejšnje tveganje za nesreče. To enako velja za vse vrste prevoza: cestni, železniški in prevoz po celinskih plovnih poteh. Pri tem sta ogroženi zdravje in življenje ne le zaposlenih v sektorju prevoza nevarnega blaga, temveč tudi mnogih prebivalcev mest in podeželja.

2.2

Ukrepi za zagotavljanje najboljših možnih varnostnih pogojev za prevoz nevarnega blaga so bili že sprejeti. Mednarodni prevoz nevarnega blaga trenutno urejajo mednarodne pogodbe in sporazumi, ki temeljijo na priporočilih Organizacije združenih narodov (OZN). Da bi zagotovila varnost pri prevozu nevarnega blaga ter prost in multimodalni pretok čezmejnih prevoznih storitev, je OZN pripravila dokument z naslovom Priporočila za vzorčne predpise glede prevoza nevarnega blaga, ki ga redno posodablja.

2.3

Ureditev prevoza nevarnega blaga je potrebna ne le zaradi posebnosti blaga, ki se prevaža, temveč tudi zaradi prepeljanih količin. Količina prepeljanega nevarnega blaga v Evropski uniji znaša okoli 110 milijard ton/km na leto, kar pomeni približno 8 % celotnega tovornega prometa v EU, od tega 58 % po cesti, 25 % po železnici in 17 % po celinskih plovnih poteh. Razen pri železniškem prevozu je opaziti trend naraščanja.

2.4

Mednarodni sporazumi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, se v sektorju notranjega prevoza v Evropi izvajajo na osnovi treh instrumentov:

2.5

Zakonodaja EU za področje kopenskega prevoza nevarnega blaga pokriva samo cestni in železniški prevoz. Za ti vrsti prevoza zagotavlja visoko stopnjo varnosti prevoza ter prost pretok prevoznih storitev in prevoznih sredstev na ozemlju EU. Zakonodaja EU s tega področja obsega naslednje štiri direktive:

2.6

Za prevoz nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh pa ni evropskih predpisov. Na tem področju se trenutno uporabljata dva sistema predpisov, ki urejata prevoz po Renu in Donavi (ADN-R in ADN-D), vendar gre pri tem za regionalne predpise. Poleg tega notranji promet urejajo tudi nacionalni predpisi. Eden od razlogov, da ni evropskih predpisov, je dejstvo, da sporazum ADN še ni začel veljati. Leta 1997 je Komisija pripravila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonodaj držav članic o prevozu nevarnega blaga s plovili po celinskih plovnih poteh, ki pa ni bil sprejet in je bil leta 2004 umaknjen.

2.7

Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN) je trenutno v fazi ratifikacije in naj bi začel veljati najpozneje leta 2009. Zato se Odbor strinja s Komisijo, da je že zaradi uskladitve smiselno, da se tudi prevoz po celinskih plovnih poteh vključi v zakonodajo Skupnosti. Hkrati je to priložnost za posodobitev in uskladitev obstoječe zakonodaje. Poleg tega se je treba izogniti razvijanju dveh različnih ureditev: ene za mednarodni in ene za notranji prevoz. Revizija zakonodaje je potrebna tudi zato, ker je zakonodaja EU o prevozu nevarnega blaga resnično zapletena. V predpisih za posamezne vrste prevoza so poleg tega določene neskladnosti; nekateri so že zastareli ali bodo to kmalu postali. Dve direktivi je mogoče že šteti kot odvečni, saj so bile njune določbe vključene v sporazume ADR, RID in ADN. Poleg tega so s strukturo obstoječih direktiv povezane tudi tehnične težave. Vsaka sprememba mednarodnih sporazumov – spremembe se izvajajo v dveletnih časovnih presledkih – zahteva celoten prevod obsežnih tehničnih prilog direktiv. Izkazalo se je, da je to izjemno težka in draga naloga.

2.8

Če se ne bo zgodilo nič, se bodo navedene težave nadaljevale in po besedah Komisije se bodo še povečale: sedanji zapleteni predpisi bodo zaradi sprememb mednarodnih sporazumov po vsej verjetnosti še bolj zapleteni, zastareli predpisi bodo veljali še naprej in povzročali zmedo med uporabniki, povečala pa se bo tudi nevarnost neupoštevanja teh predpisov. Namesto da bi bili uporabniku prijazni, bodo predpisi EU morda postali popolnoma nepregledni. Zaradi povečane uporabe multimodalnega pristopa bodo različni predpisi za različne vrste prevoza še povečali vsakdanje praktične težave pri organizaciji prevoza in povzročali nepotrebne dodatne stroške. Različni predpisi za mednarodni in notranji prevoz bodo ovirali nadaljnji razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh, ki bi imel sicer iz več razlogov prednost, kar dokazujejo statistični podatki.

2.9

Zato Komisija predlaga novo direktivo, s katero posodablja štiri obstoječe direktive in štiri odločbe Komisije o prevozu nevarnega blaga ter jih združuje v en zakonodajni dokument (tj. en sam zakonodajni akt za vse tri vrste prevoza) in hkrati razširja področje uporabe predpisov EU, tako da ti ne zajemajo samo cestnega in železniškega prevoza, temveč tudi prevoz po celinskih plovnih poteh.

2.10

Nova direktiva naj bi razveljavila obstoječi direktivi 94/55/ES in 96/49/ES o prevozu nevarnega blaga (kakor sta bili spremenjeni), direktivi 96/35/ES in 2000/18/ES o svetovalcih za varnost pri prevozu nevarnega blaga ter odločbi Komisije 2005/263/ES in 2005/180/ES (kakor sta bili spremenjeni) o nacionalnem odstopanju od direktiv 94/55/ES in 96/49/ES. K temu je treba še dodati, da so določbe direktiv 96/35/ES in 2000/18/ES trenutno zajete v prilogah k direktivama 94/55/ES in 96/49/ES, zato sta prvi dve direktivi za cestni in železniški prevoz nepotrebni.

2.11

Predlog prenaša obstoječe predpise za mednarodni prevoz v zakonodajo Skupnosti in razširja uporabo mednarodnih predpisov na notranji prevoz. Predlog tako pomeni znatno poenostavitev zakonodaje Skupnosti na področju prevoza nevarnega blaga, čeprav je področje uporabe zakonodaje razširjeno.

2.12

Namen predloga je poleg tega prenesti obveznost prevoda in objave tehničnih prilog direktive s Skupnosti, pravzaprav s Komisije na države članice. Eden od razlogov za to je dejstvo, da prevodi, narejeni na ravni EU, niso bili vedno najbolj kakovostni in da so države članice morale vseeno poskrbeti za lastne prevode ali popravke. Priloge so posodobljene vsaki dve leti, zato bi Skupnost morala finančno podpreti prevode v jezike držav članic. Komisija je prepričana, da bo prihranek Skupnosti pri stroških prevodov in objav večji kot podpora, ki jo Skupnost daje državam članicam.

2.13

Predlagana direktiva naj bi vzpostavila sistem, kjer bi bili sklici na mednarodne sporazume o prevozu nevarnega blaga navedeni zgolj v prilogah direktive in ne bi bili, kot doslej, vključeni v direktivo. To bi pomenilo zmanjšanje obsega pravnega reda Skupnosti za približno 2000 strani.

2.14

Poenostavljeno zakonodajo Skupnosti bi bilo tudi lažje prenesti v nacionalno zakonodajo. Delo nadzornih organov, tudi glede obveznosti poročanja, bi s poenotenjem predpisov za prevoz nevarnega blaga postalo enostavnejše in učinkovitejše.

2.15

Poleg tega bi bili upravni postopki zaradi poenostavljenih in poenotenih predpisov enostavnejši za vse udeležence v prevozu nevarnega blaga, od pošiljatelja do prejemnika.

2.16

Z usklajenimi predpisi bi bila enostavnejša tudi priprava dokumentacije o prevozu in vozilih, prav tako pa bi bilo enostavnejše usposabljanje udeleženih oseb in svetovalcev za varnost pri prevozu nevarnega blaga.

2.17

Predlog je del tekočega programa Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti ter njenega delovnega in zakonodajnega programa.

3.1

prvič: obravnavani predlog z naslovom Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga v členu „Opredelitve pojmov“ sicer določa pomen posameznih pojmov in okrajšav (npr. ADR, RID, ADN, vozilo, vagon, plovilo) za namene direktive, vendar pa ne opredeljuje pojma „nevarno blago“. Opredelitev tega pojma zaradi mnogih različnih vrst blaga in tehničnega napredka, zaradi katerega so na seznamu vedno nove vrste blaga, gotovo ni lahka naloga. Kljub temu Odbor meni, da bi bilo za namene te direktive treba opredeliti pojem „nevarno blago“;

3.2

drugič: predlog direktive predvideva, da vsaka država članica ohrani pravico do prepovedi notranjega prevoza nevarnega blaga, in sicer izključno iz razlogov, ki niso povezani z varnostjo med prevozom. Odbor sicer razume, da bi bilo treba državam članicam dati pravico do urejanja ali prepovedi prevoza nevarnega blaga, vendar ne razume, zakaj bi jim bilo to omogočeno „izključno iz razlogov, ki niso povezani z varnostjo med prevozom“. Odbor meni, da države članice ravno zaradi te formulacije v obravnavanem predlogu – ki naj bi pravzaprav povečal varnost prevoza nevarnega blaga – ne bi mogle prepovedati prevoza iz varnostnih razlogov, to pa je nelogično. Poleg tega Odbor ne razume, kako naj bi – v primeru, da bi države članice uvedle različne prepovedi – zagotovili usklajevanje teh prepovedi v mednarodnem prevozu;

3.3

tretjič: v točkah III.2 in III.3 priloge III (Prevoz po celinskih plovnih poteh) ni nobenih podatkov o morebitnih prehodnih določbah ali dodatnih nacionalnih predpisih. Odbor zato prosi Komisijo za informacijo, ali takšni ukrepi dejansko niso predvideni ali pa so še v pripravi.