13.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 161/28

1.1

Visoko kakovostne znanstveno-tehnične storitve in njihovo izvajanje v konkurenčnem gospodarstvu so odločilni pogoji, ki omogočajo zagotavljanje naše prihodnosti – na primer v zvezi z nanotehnologijo, informacijsko družbo, energetsko in podnebno problematiko – in ki ohranjajo in izboljšujejo naš položaj na mednarodnem prizorišču ter razvijajo (ne pa ogrožajo) evropski socialni model.

1.2

Odbor že od nekdaj podpira vse pobude za:

1.3

EESO odločno podpira zamisel o ustanovitvi instrumenta, kot je evropski tehnološki institut (ETI), ki bo prispeval h kakovostnemu izobraževanju, inovacijam in raziskavam s spodbujanjem sodelovanja in združevanja evropskih centrov odličnosti na industrijskem, univerzitetnem in znanstvenem področju.

1.4

Odbor poudarja pomembnost priprave predloga za ETI ob upoštevanju njegove pravne podlage: njegov cilj bi bil prispevati k „pospeševanju prilagajanja industrije strukturnim spremembam; spodbujanju okolja, ki je naklonjeno pobudam in razvoju podjetij v celotni Skupnosti, zlasti malih in srednjih podjetij; spodbujanju okolja, ki je naklonjeno sodelovanju med podjetji; ter podpiranju boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politike inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.“ (2)

1.5

Kljub temu Odbor meni, da mora za doseganje uspešnosti ta novi instrument znanja, raziskovanja in inovativnosti imeti posebne značilnosti in se razlikovati od drugih, že obstoječih integriranih instrumentov Skupnosti, kot so evropske tehnološke platforme, skupne evropske tehnološke pobude, evropske mreže odličnosti, integrirani projekti ali evropski sistem kakovostnega podiplomskega študija (3).

1.6

Odbor se zaveda, da preprosta primerjava med prihodnjim ETI in Massachussetts Institute of Technology (MIT) v Združenih državah ni primerna, saj slednji ni bil nikoli federativni projekt odličnosti, ampak vrhunska univerza, ki je posebna po svojem univerzitetnem svetu, h kateremu sodi tudi družba za upravljanje naložb (Investment management company). Ne glede na to je uspešnost inštituta, kot je MIT, pokazatelj, da je odličnost rezultat razvojnega procesa, ki temelji na pravih merilih in zadostni podpori.

1.7

Kljub temu Odbor meni, da mora prihodnji ETI preseči vlogo preprostega zbiralca sredstev, če želi postati svetovni „akter“ in „protagonist“, torej evropski referenčni model in simbol dogajanja na področju odličnosti.

1.8

Zato mora njegovo načrtovanje, struktura in oblika v celoti in dosledno izpolniti cilje iz Pogodbe, ki je njegova najpomembnejša pravna podlaga, poleg tega pa razvijati tudi kulturo sposobnosti in odličnosti, ki je znanstveno in tehnološko naravnana ter privlači najboljše študente in izobražuje najboljše znanstvenike in inženirje. To je predpogoj za ustvarjanje novega znanja in za stalno inovativnost.

1.9

Odbor meni, da se ne bi smeli ustaviti pri zamisli o prestižnem mednarodnem usmerjevalcu na področju znanja (4), ampak je treba zbrati tudi energijo vseh ustreznih akterjev, s katero bi ustvarili simbol prvovrstnih rezultatov, značilnih za vsako skupnost znanja in inovacij (SZI), da bi dosegli konkretne rezultate, ki vplivajo na trg:

1.10

Načrtovanje in oblikovanje strukture in oblike inštituta bi moralo omogočiti njegovo:

1.10.1

Dobro je treba premisliti o formuli skupnega podjetja.

1.11

Čeprav bo vsaj na začetku uspešnost ETI precej odvisna od zadostnih sredstev Skupnosti in držav članic, se ta vseeno ne bi smela pridobivati na račun drugih sprejetih programov na področju raziskav in inovacij.

1.11.1

Odbor ocenjuje, da bodo v okviru ETI mehanizmi za spodbujanje patentov in urejanje ravnanja z intelektualno lastnino ter sposobnost zagotavljanja zasebnih finančnih sredstev vedno bolj pomembni; ta finančna sredstva bodo morala prevladovati nad sredstvi Skupnosti, da ne bi odtegnili sredstev drugim programom, zlasti ne programom za raziskave in inovacije.

1.11.2

Odbor meni, da bi bilo treba v zvezi s financiranjem predvideti začetno podporo iz sredstev Skupnosti, ki bi se lahko zagotovila iz dodatnih sredstev v okviru vmesnega pregleda 7. okvirnega programa Skupnosti za raziskave in razvoj tehnologij, precejšnji del pa bi morale sorazmerno prispevati države članice. Prav tako ne bi smeli spregledati možnosti prispevka EIB iz okvira sredstev za inovativne mreže in univerzitetne raziskave.

1.12

Odbor meni, da bodo enako pomembne sposobnosti, ki jih bo lahko ETI razvil na trgu znanja, inovacij in raziskav z namenom zagotoviti vedno večje medsebojno sodelovanje med tem inštitutom in njegovimi enotami, tj. skupnostmi znanja in inovacij (SZI).

1.12.1

To bi bilo mogoče doseči tudi v okviru javnih prireditev, ki bi jih organiziral sistem ETI z namenom ustvariti edinstveno oznako odličnosti z mrežno strukturo, ki bi bila decentralizirana glede pridobivanja in razširjanja znanja in inovacij.

1.12.2

Inovacije in uspeh so rezultat delikatnega ravnotežja med ciljno naravnanimi postopki in individualno svobodo oblikovanja novih zamisli in konceptov, preden prestanejo preizkus konkurence. Skladnost z merili EU za zagotavljanje kakovosti mora biti podlaga za pobude na področju raziskav, znanja in inovacij celotne mreže ETI. Brez tržno naravnane interakcije med raziskavami, inovacijami in industrijo bodo javno financirane raziskave le omejeno vplivale na gospodarstvo.

1.13

Odbor meni, da mora sistem izbire poslovnih mrež, laboratorijev in univerz, ki se potegujejo za status SZI, delovati na podlagi načela od spodaj navzgor ter temeljiti na jasnih in preglednih merilih, vključno s poklicno uspešnostjo in odličnostjo, spretnostmi in izkušnjami na področju prenosa tehnologij, zlasti v mala in srednja podjetja.

1.13.1

V nobenem primeru se na novo pridobljeni status SZI ne bi smel dodeljevati za nedoločen čas, ampak bi bil predmet periodične ocene kakovosti in doseženih rezultatov, ne glede na nujnost začetnega razvojnega obdobja.

1.14

Odbor meni, da bi se moral tudi „sistem“ ETI, kadar je to primerno, prizadevati za priključitev predhodno izbranih centrov odličnosti, ki že obstajajo v EU, vendar ne bi smel postati birokratska superstruktura teh centrov; iz istega razloga bi se moral bolj osredotočiti na industrijsko komponento in interdisciplinarne raziskave, tako v okviru svojih upravnih organov kakor tudi organov za izbiro.

1.14.1

Zato bi bilo treba ustanoviti družbo ETI za upravljanje naložb, ki bi zagotovila inovativen pristop, s katerim bi lahko odpravili pogoste pomanjkljivosti v odnosih med industrijo, univerzami in raziskavami.

1.15

Poleg tega Odbor meni, da je potrebna večja preglednost pri opredeljevanju in dodeljevanju diplom ETI, ki bi jih izdajale SZI in sam ETI. Vsaj v dovolj dolgem začetnem obdobju bi moralo biti dodeljevanje diplom še naprej v pristojnosti in odgovornosti tistih univerz in/ali tehničnih univerz (tehnoloških inštitutov) držav članic, ki bodo izbrane kot partnerice v okviru posamezne SZI; ko izpolnijo minimalne pogoje, se lahko njihovim diplomam doda oznaka ETI.

1.16

Odbor meni, da bi moralo dodeljevanje oznake ETI mrežam SZI izpolnjevati pogoj, da so bile študije in raziskave izvedene v vsaj treh inštitutih v treh državah članicah, kar bi zagotovilo interdisciplinarno evropsko razsežnost, da so te raziskave pokazale zadosten potencialni vpliv na področju inovacij ter da jih je podpiral osrednji ETI.

1.17

V zvezi s statutom ETI Odbor meni, da bi morala administrativnemu/upravnemu odboru (5), ki je predviden v predlogu Komisije, pomagati nadzorni odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki bi mu predsedoval predstavnik Komisije, ter izvršni odbor, sestavljen iz po dveh predstavnikov industrije, raziskovalnih centrov in univerz, ki bi ga vodili predsednik upravnega odbora, direktor in rektor.

2.1

V vmesnem poročilu, predloženem Evropskemu svetu spomladi leta 2005, z naslovom Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – nov začetek za Lizbonsko strategijo  (6), so opredeljena temeljna načela za oživitev lizbonske strategije, kot so ciljno naravnani ukrepi, široko sodelovanje, identifikacija s cilji lizbonske strategije ter jasno opredeljene ravni odgovornosti.

2.2

Sestavni deli lizbonske strategije vključujejo širjenje znanja v visoko kakovostnih izobraževalnih sistemih. Unija mora predvsem zagotoviti, da so evropske univerze konkurenčne najboljšim univerzam na svetu. Za doseganje tega cilja je treba izpopolniti področje evropskega visokošolskega izobraževanja, ki bo olajšalo širjenje znanja v celotni EU.

2.3

Komisija je v omenjenem poročilu v zvezi z doseganjem tega cilja izrazila namero, da bo razpravljala o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta in si prizadevala za mednarodno konkurenčnost evropskih univerz, ker se zdi, da so obstoječi pristopi k financiranju, upravljanju in kakovosti neustrezni za soočanje z izzivi svetovnega trga univerzitetnih profesorjev, študentov in znanja samega.

2.4

Odbor je že večkrat izrazil svoje stališče o tej problematiki (7). V svojem raziskovalnem mnenju Poti do evropske družbe znanja – prispevek organizirane civilne družbe k lizbonski strategiji  (8) je med drugim spregovoril o potrebi, da se ustvari enotni evropski prostor znanja, ki bi temeljil na sodelovanju na področju politike izobraževanja, inovativnosti in raziskav. V tem mnenju je EESO pozval podjetja, finančne ustanove in zasebne sklade, da prevzamejo odgovornost za povečanje naložb v gospodarstvo znanja, pri tem pa podprejo sporazume o javno-zasebnem partnerstvu na evropski ravni.

2.5

Massachusetts Institute of Technology (MIT) v Združenih državah, ustanovljen v Bostonu leta 1861, danes šteje približno 10 000 študentov in 10 000 oseb, ki se ukvarjajo s poučevanjem, delajo pa v visoko kakovostnem večdisciplinarnem sistemu, ki vključuje ekonomijo, pravo, arhitekturo, gradbeništvo, tehnike upravljanja, matematiko, fiziko in biologijo. Letni stroški MIT znašajo približno 1 000 milijonov dolarjev, vendar je ta inštitut na 5. mestu na Šanghajskem seznamu najboljših svetovnih univerz (9).

2.6

V evropskem okviru je treba do leta 2010 doseči cilje bolonjskega procesa, ki je pobuda Evropske unije iz leta 1999 za uskladitev različnih visokošolskih sistemov v Evropi s ciljem ustvariti evropski visokošolski prostor in na mednarodni ravni okrepiti evropski sistem visokega šolstva. Zastavljeni so naslednji cilji:

2.7

Evropski parlament je 26. septembra 2006 sprejel Resolucijo o oblikovanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij  (11) na podlagi bolonjskega procesa in köpenhavenskega procesa iz leta 2002, ki temelji na krepitvi evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zastavlja pa tudi nekaj konkretnih ciljev (12).

2.8

Komisija je leta 2005 objavila drugo poročilo o tej tematiki: Napredek v smeri lizbonskih ciljev glede izobraževanja in usposabljanja  (13). To poročilo med drugim poudarja težave pri povečevanju števila diplomantov, potrebo po posodabljanju in dopolnjevanju znanja, vseživljenjsko pridobivanje spretnosti in kvalifikacij v okviru kakovostnih sistemov vseživljenjskega učenja, potrebo po povečanju javnih naložb v visokošolsko izobraževanje in usposabljanje ob dodatnih zasebnih naložbah ter tudi potrebo po usposabljanju dovolj kakovostnega, visoko usposobljenega akademskega in učiteljskega osebja, ki bi nadomestilo starejše delavce (približno 1 000 000 oseb med letoma 2005 in 2015).

2.9

Leta 2006 je bila v okviru dejavnosti OECD izvedena primerjalna raziskava zahtevanega znanja (14) z naslovom Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) (15), ki zagotavlja splošni okvir za ugotavljanje učenčevih značilnosti, vedenja in sposobnosti uporabe doseženega znanja.

2.10

Zdi se, da je evropski univerzitetni sistem neučinkovit zaradi štirih razlogov (16):

2.11

Največji problemi, ki bi jih lahko razrešili z ustanovitvijo evropskega tehnološkega inštituta (ETI), so:

2.12

V svojem poročilu o proračunu za leto 2007 je Evropski parlament – čeprav je pozdravil zamisel o krepitvi zmogljivosti trikotnika znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije) in krepitev povezav med njimi – izrazil dvom glede ustanovitve novega evropskega tehnološkega inštituta, ki bi lahko po njegovem mnenju utegnil „spodkopati obstoječe strukture ali se prekrivati z njimi, zato sredstva v ta namen verjetno ne bi bila najučinkoviteje porabljena“ (18).

2.13

Evropski svet z dne 15.–16. junija 2006 pa je potrdil, da „bo Evropski tehnološki inštitut (ETI) s sodelovanjem z obstoječimi nacionalnimi ustanovami pomemben korak pri zapolnitvi sedanje vrzeli med visokošolskim izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, skupaj z drugimi ukrepi, ki povečujejo povezovanje in sinergijo med odličnimi raziskovalnimi in inovacijskimi skupnostmi v Evropi“, ter pozval Komisijo, da predstavi uradni predlog za njegovo ustanovitev. Komisija je nato novembra 2006 predstavila svoj predlog, ki ga obravnavamo v tem mnenju (19) in ki je nadaljevanje dveh prejšnjih sporočil o tej temi (20).

2.13.1

Evropski svet je na zasedanju decembra 2006 potrdil svoje pozitivno mnenje o tej temi.

3.1

Predlog uredbe Komisije o ustanovitvi ETI temelji na konceptu, da ta lahko prispeva k industrijski konkurenčnosti s krepitvijo zmogljivosti držav članic in Skupnosti za inovacije. Cilji predloga Komisije so:

3.2

Evropska komisija predlaga dvostopenjsko celostno strukturo ETI, ki združuje pristop od spodaj navzgor s pristopom od zgoraj navzdol, kot sledi:

3.3

Splošni proračun ETI za obdobje 2007–2013 naj bi znašal približno 2 367,1 milijonov eurov, zbranih iz:

4.1

Odbor je vedno pozitivno ocenjeval ukrepe za krepitev sposobnosti EU in držav članic za inovacije ter podpiral celostni pristop k trikotniku znanja, zlasti povezovanje univerz in gospodarstva. Močno se zavzema za zagotavljanje boljšega usklajevanja raziskav, krepitev inovativnosti in izobraževanja v EU, doseganje večje učinkovitosti javno-zasebnega partnerstva na področju raziskav in razvoja ter zagotavljanje boljšega dostopa za mala in srednja podjetja do novega znanja (21).

4.2

Kljub temu Odbor ne more odstopiti od treh ključnih načel, ki so osnova prenovljene lizbonske strategije, namreč:

4.3

Odbor zaradi tega meni, da je treba zelo natančno obravnavati povezanost ETI z mnogimi drugimi sedanjimi pobudami, ki temeljijo na politikah različnih področij, kot so raziskave, podjetništvo, regionalni razvoj, informacijska družba, izobraževanje in kultura.

4.3.1

Odbor verjame, da se prihodnji ETI – če želi postati referenčni model in simbol evropske odličnosti – ne sme omejiti le na vlogo zbiralca sredstev, temveč mora biti organiziran in strukturiran tako, da izpolnjuje cilje iz Pogodbe, ki je njegova temeljna pravna podlaga.

4.3.2

Odbor poudarja, da bo ključ do uspeha prihodnjega ETI njegova sposobnost tržiti enotno oznako odličnosti prek mrežne strukture, ki omogoča decentralizirano pridobivanje in razširjanje znanja in inovacij.

4.4

Odbor se strinja, da bi morala biti struktura ETI čim bolj enostavna, prilagodljiva in dinamična, tako da lahko zadovolji nove potrebe. Poleg tega meni, da je treba obravnavati možnost ustanovitve skupnega podjetja (22), in poudarja, da mora biti ta struktura naravnana na gospodarstvo in zaposlovanje ter da je bistveno njegovo osredotočenje na opredeljeni cilj, tj. na ustvarjanje tržnih priložnosti na podlagi rezultatov raziskav in razvoja.

4.4.1

Zato bi morala merila za izbiro upravnih organov temeljiti ne samo na znanstveni odličnosti, temveč tudi na sposobnosti pritegniti inovativni kapital, ustvariti nova podjetja, izumiti in izkoriščati patente ter pritegniti javni/zasebni kapital, ne smemo pa pozabiti malih in srednjih podjetij.

4.5

Odbor meni, da bi se moral ta pristop odražati na izbirna merila za SZI, katerih konzorciji morajo biti stalno odprti v skladu s prednostnimi nalogami večletnega programiranja Skupnosti v zvezi z raziskavami in inovacijami, da se okrepi sodelovanje manjših podjetij in organov, s tem pa zagotovi največja možna prilagodljivost in čim nižji upravni stroški.

4.5.1

Merila za izbiro SZI bi morala biti bolje opredeljena:

4.6

Da bi okrepili evropski prostor znanja, ki je del lizbonske strategije, bo treba ustvariti spodbude za krepitev mobilnosti med različnimi intelektualnimi poklici in med javnim in zasebnim sektorjem zaradi lažjega menjavanja različnih upravnih delovnih mest, izmenjave raziskovalcev in inženirjev ter prehoda iz javnega v zasebni sektor in obratno (23): mobilnost na evropski ravni mora biti ključni del programov usposabljanja, raziskav in tehnoloških aplikacij.

4.7

Odbor opozarja na možnost, da bodo začetna finančna sredstva za ETI zelo omejena, saj bodo prihodnja sredstva usmerjena v že obstoječe programe (24), ter da bodo črpana iz že sedaj omejenih sredstev proračuna za obdobje 2007–2013 za raziskave, inovacije in izobraževanje; ETI bo torej tekmoval z drugimi preizkušenimi in preverjenimi instrumenti celostnega pristopa, kot so celostni projekti, mreže odličnosti in drugi novejši instrumenti, kot na primer skupne tehnološke pobude ali evropske tehnološke platforme.

4.7.1

Predvidena dodelitev proračunskih sredstev za 7. okvirni program Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj za obdobje 2007–2013, ki znašajo približno 5,8 % skupnega proračuna EU, je že sedaj neustrezna za politiko pomoči, ki se namenja spodbujanju raziskav; zato sredstev ni mogoče preusmeriti, razen z običajnim razpisnim postopkom, v katerem bi ETI in SZI enakopravno tekmovali z drugimi udeleženci.

4.7.2

Vsaj na začetku bo uspeh ETI precej odvisen od zadostnih sredstev Skupnosti, ta pa se vseeno ne bi smela pridobivati na račun drugih sprejetih programov na področju raziskovanja in inovacij; po ocenah Komisije se sredstva za obdobje 2007–2013 za sistem ETI v celoti dejansko zdijo prenizka, proračunski presežki Skupnosti pa so zanemarljivi. Odbor meni, da bi bilo treba proučiti možnost ustanovitve skupnega podjetja (v skladu s členom 171 Pogodbe), pri čemer bi zainteresirane države članice sodelovale neposredno (glej rešitev, ki je uporabljena za skupno podjetje Galileo) (25).

4.7.3

Odbor meni, da bi se lahko začetna finančna sredstva zagotovila iz dodatnih sredstev v okviru vmesnega pregleda 7. okvirnega programa Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj; ta sredstva bi morala biti dodatek k neposrednim sorazmernim prispevkom držav članic.

4.7.4

Druga dodatna finančna sredstva bi se lahko zagotovila v okviru pobude Inovacije 2010 (i2i) EIB ter njenega ukrepa za univerzitetne raziskave (26) in mreže univerz.

4.8

Raziskovalno-razvojna politika Skupnosti potrebuje več sistematičnega spremljanja vseh dejavnikov omejevanja mobilnosti, ki jo v sedanjosti ovirajo različni predpisi o priznavanju univerzitetnih kvalifikacij ter predpisi o obdavčenju, zavarovanju in socialni varnosti (27).

4.9

Odbor meni, da bo moral Evropski tehnološki inštitut (ETI) – če želi postati referenčni model na svetovni ravni, ki lahko druge akterje in druge evropske mreže trikotnika znanja spodbuja k izboljšanju rezultatov – pritegniti precejšnja zasebna sredstva, ki bodo s časoma postala njegov glavni vir financiranja.

4.10

Pomemben dejavnik pri tem bi lahko bila rešitev za varstvo intelektualne lastnine, ki bi jo morda bilo treba v predlogu bolje pojasniti; pojasniti je treba tudi vprašanja v zvezi z opredelitvijo diplom ETI in njihovim dodeljevanjem.

4.11

Odbor meni, da je treba natančneje opredeliti pogoje za dodelitev diplom ETI, ki bi jih izdajale SZI in sam ETI.

4.11.1

V dovolj dolgem začetnem obdobju bi moralo biti dodeljevanje diplom še naprej v pristojnosti in odgovornosti tistih univerz in/ali politehničnih inštitutov držav članic, ki bodo izbrani kot partnerji v okviru posamezne SZI. V tem začetnem obdobju pa bi moralo dodeljevanje diplom izpolnjevati natančno opredeljene minimalne pogoje.

4.11.2

Ti pogoji morajo obsegati naslednje elemente:

4.12

V zvezi s statutom ETI Odbor meni, da bi moral biti v predlogu Komisije predviden tudi administrativni odbor, ki bi imel enako sestavo kot upravni odbor, ki je že predviden v sedanjem predlogu Komisije: pet predstavnikov gospodarstva, pet predstavnikov javnih in zasebnih raziskovalnih centrov, pet predstavnikov javnih in zasebnih univerz ter štiri dodatna predstavnika osebja in študentov ETI in SZI (28), predsedoval pa bi mu predstavnik Komisije. Pomagali bi mu:

4.12.1

Če bo za ETI sprejeta formula o podjetju, bi moralo imeti administrativno in znanstveno osebje skupnega podjetja pogodbe za določen čas in v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske skupnosti (29).

—

skupni okvir za preglednost usposobljenosti in kvalifikacij (evropski CV, spričevala, diplome, potrdilo o usposabljanju Europass itd.);

—

sistem prenosa kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki je podoben ECTS v visokošolskem izobraževanju;

—

skupna merila in načela kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, strukturirani v okviru temeljnih skupnih meril in načel kakovosti, ki bi lahko bili podlaga za pobude na evropski ravni, kot so smernice za kakovost ter kontrolni seznami za izobraževanje in usposabljanje;

—

skupna načela vrednotenja formalne in neformalne izobrazbe, da bi se zagotovila večja skladnost med pristopi v različnih državah in na različnih ravneh;

—

evropska razsežnost informativnih navodil in svetovalnih storitev, ki bi državljanom omogočila lažji dostop do izobraževanja in vseživljenjskega učenja.

1)

vrednotenje učnega procesa v določenem času in primerjava napredka v različnih državah

2)

odnos med nekaterimi vidiki poučevanja in učnimi rezultati;

3)

ocenjevanje usposobljenosti na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter uporaba tehnologije kot sredstva za povečevanje obsega ocenjevanja.

—

upravni odbor, sestavljen iz članov ustanoviteljev: odločitve se sprejemajo z navadno večino, razen za nekatere zelo pomembne odločitve, ki se sprejemajo s 75-odstotno večino; upravni odbor sprejema vse strateške odločitve v zvezi s programom, finančnimi sredstvi in proračunom. Ta odbor imenuje tudi direktorja skupnega podjetja;

—

izvršni odbor, ki pomaga upravnemu odboru in direktorju;

—

upravni direktor opravlja izvršilne naloge; zadolžen je za tekoče upravljanje skupnega podjetja in je njegov zakoniti zastopnik; vodi osebje, posodablja načrt razvoja programa, za upravni odbor pripravlja računovodske izkaze in letni proračun ter sestavlja letno poročilo o izvajanju programa in finančnem položaju.