22.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/51

1.1

pozdravlja predlog pobude za digitalizacijo evropske kulturne dediščine in razvoj digitalnih knjižnic ter poudarja, da je to osrednji del pobude Komisije o i2010 — Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje, katere polno izvajanje je predpogoj za izboljšanje konkurenčnosti Evrope;

1.2

poudarja, da bi bilo treba digitalizacijo, spletno dostopnost in arhiviranje kulturne dediščine spodbujati v vseh evropskih državah, regijah, mestih in jezikih ter tako podpreti ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti. Izhodišče bi moralo biti spoštovanje kulture — vključno kulture manjšin — in ohranjanje kulturnih dosežkov za prihodnje generacije;

1.3

opozarja, da digitalizacija kulturne dediščine hitro napreduje v drugih delih sveta, in poudarja, da je dostopnost evropske kulturne dediščine in literature v digitalni obliki osnovni pogoj za uspešnost evropske družbe, temelječe na znanju, hkrati pa podpira razvoj evropskih regij in mest;

1.4

upošteva dejstvo, da Komisija v sporočilu izpostavlja večje izzive in mnoga nerešena tehnična, pravna in finančna vprašanja v zvezi z digitalizacijo kulturne dediščine, in ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti podpirajo prizadevanja za napredek v tej zadevi;

1.5

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti najpomembnejši organi za izvajanje vseh strategij informacijske družbe in v mnogih primerih prav te oblasti skrbijo za knjižnice, tako da je treba glede pobude za digitalne knjižnice posvetiti ustrezno pozornost lokalni in regionalni razsežnosti;

1.6

meni, da je izredno pomembno, da se digitalizacija kulturne dediščine v Evropi spodbuja v vseh državah članicah, in poudarja, da bo digitalizacija prinašala koristi le z obsežnim spodbujanjem — tudi na lokalni in regionalni ravni — spletne dostopnosti do kulturne dediščine in razvoja inteligentnega iskanja informacij;

1.7

poudarja, da je digitalizacija dolgoročni postopek, za katerega so potrebni precejšnji viri, saj vključuje nenehno vzdrževanje, posodabljanje in preoblikovanje gradiva, ter se strinja glede ugodnosti, ki jih ima digitalizacija za dostopnost in arhiviranje kulturne dediščine;

1.8

opozarja, da digitalno gradivo vključuje digitalizirano analogno gradivo in novo gradivo, katerega izvirna oblika je digitalna;

1.9

ugotavlja, da storitve digitalnih knjižnic v državah članicah vključujejo elemente, oblikovane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki so med seboj povezani z elektronskimi sredstvi. Da bi to uspešno potekalo, je potrebno sodelovanje in usklajevanje na evropski ravni;

1.10

je prepričan, da imajo knjižnice ključno vlogo pri omogočanju dostopnosti do kulturne dediščine in literature v spletnem okolju, saj je prav z njihovo pomočjo mogoče to gradivo najbolje predstaviti javnosti, hkrati pa ugotavlja, da je bistvenega pomena tudi njihovo sodelovanje z arhivi in muzeji ter drugimi kulturnimi ustanovami in akterji, dejavnimi na tem področju.

2.1

poudarja, da začetni namen digitalizacije ni nadomestiti tradicionalnega tiskanega in drugega fizičnega kulturnega gradiva, temveč pripraviti digitalizirano gradivo poleg analognega in spodbuditi dostopnost do informacij;

2.2

poudarja, da je zaradi majhnega deleža digitalizirane evropske kulturne dediščine treba še veliko narediti, razviti je treba tudi nove oblike financiranja, vključno s sodelovanjem z akterji v zasebnem sektorju;

2.3

navaja, da so bili v majhnih državah in na majhnih jezikovnih območjih trgi za digitalno gradivo doslej sorazmerno majhni, čeprav so fiksni stroški proizvajanja takega gradiva skoraj enaki stroškom na večjih jezikovnih območjih, in poudarja, da je na osnovi tehnološkega napredka pri razvoju digitalnih knjižnic že mogoče in tudi pomembno upoštevati uporabnike v različnih jezikovnih območjih;

2.4

opaža, da velikega dela starejše evropske kulturne dediščine avtorske pravice ne omejujejo več in je zato dostopen na informacijskih mrežah; predlog Komisije za reformo avtorskega prava v zvezi z novejšo kulturno dediščino je zelo pomemben;

2.5

poudarja, da je v nekaterih državah že opaziti, da nekateri deli javnosti ne morejo slediti napredku digitalne tehnologije, in meni, da bi tudi pripadniki najbolj prikrajšanih skupin morali imeti ustrezno možnost za dostop do spleta in navodil za njegovo uporabo;

2.6

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti osrednjo vlogo kot proizvajalci in lastniki kulturne dediščine, poleg tega pa so odgovorne za to, da javnosti zagotovijo čim bolj enake možnosti dostopa do storitev informacijske družbe;

2.7

poudarja, da je dostop do tradicionalnega tiskanega gradiva, ki ga v mnogih evropskih državah omogočajo javne knjižnice, še zmeraj zelo pomemben, toda knjižnice morajo javnosti ponuditi tudi uporabo spleta in spletnih storitev. Za upoštevanje končnih uporabnikov spletnih storitev in njihovih lokalnih potreb je treba opravljanje teh storitev organizirati tako, da jih bodo prevzeli lokalni in regionalni akterji. Pomembno je, da se to upošteva pri financiranju dejavnosti knjižnic na nacionalni ravni;

2.8

ugotavlja, da morajo imeti lokalne in regionalne oblasti, ki sodelujejo v različnih knjižničnih ali drugih konzorcijih, ki so lastniki strežnika omrežnega okolja in ponujajo velik izbor storitev, možnost vpliva na sprejemanje odločitev;

2.9

pozdravlja dejstvo, da Komisija izpostavlja izzive v zvezi z izbiro gradiva za digitalizacijo, in meni, da je predvsem pomembno, da se dovolj pozornosti posveti selekcijskim merilom, ki morajo temeljiti na lokalnih in regionalnih danostih, ter da se pri tem doseže ravnovesje med zahtevami javnosti in zahtevami, povezanimi z arhiviranjem gradiva;

2.10

odobrava predlog za oblikovanje strategij za dolgoročno arhiviranje digitaliziranega kulturnega gradiva, da se viri, uporabljeni za digitalizacijo kulturne dediščine, ob spremembah tehničnih sistemov in programske opreme ne bi izgubili;

2.11

meni, da je predlog za ustanovitev pooblaščenih centrov v državah članicah zanimiv, in poudarja, da bi morala biti pomembna naloga teh centrov zagotavljanje spretnosti in znanja na lokalni in regionalni ravni ter širjenje dobre prakse.