17.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 65/86

1.1

Odbor pozdravlja posvetovalni dokument o državnih pomočeh za inovacije, s pomočjo katerega namerava Komisija oblikovati jasen pravni okvir in določiti merila za dodeljevanje bolj usmerjenih državnih pomoči ter poenostaviti zakonski okvir.

1.1.1

EESO se zaveda, da dokument Komisije prvič odpira poglobljeno razpravo o naslednjih, danes izredno aktualnih, vprašanjih:

1.2

Novi pravni okvir, ki ga bo predlagala Komisija in h kateremu bodo morala biti usmerjena prizadevanja držav članic za dosego ravnovesja med razvojem in napredkom po eni ter upoštevanjem pravil, zlasti pravil konkurence po drugi strani, bo odvisen tudi od rezultata odgovorov.

1.3

Za nezadostno konkurenčnost Evrope je v dobršni meri kriva šibka stopnja inovativnosti, ki je pogosto odvisna od tržnih nepopolnosti. V tem primeru lahko državne pomoči prispevajo k spodbujanju akterjev trga k večjim naložbam v inovacije proizvodov in procesov (1).

1.4

Če ne bomo spodbujali inovacij, Uniji grozi zaton tako na kulturnem kot na gospodarskem področju. EESO se tega popolnoma zaveda in si prek udeležbe svojih članov v različnih sektorjih organizirane civilne družbe prizadeva (tudi s pomočjo ustrezne uporabe državnih pomoči) za:

1.5

Do sedaj Komisija ni sprejela posebnih pravil na področju državnih pomoči za inovacije. Na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe je Komisija upoštevala inovacije v kontekstu drugih kategorij pomoči: pomoči z regionalnim ciljem, pomoči za usposabljanje, ukrepi za investicijski kapital, pomoči za zaposlovanje, ukrepi za pomoč MSP.

1.5.1

Inovacije so bile na nek način uvrščene v kategorijo državnih pomoči za raziskave in razvoj (5), ki je bila podaljšana od 30. junija 2002 do 31.12.2005 (6).

1.6

EESO je v svojih predhodnih mnenjih soglasno ali z veliko večino glasov že izrazil svoja stališča glede številnih vprašanj Komisije:

1.7

Odbor je že imel priložnost poudariti, da je pri državnih pomočeh, namenjenih spodbujanju naložb v inovativne projekte MSP, treba upoštevati tudi rast podjetij ter:

2.1.1

Cilj Komisije je odpreti razpravo, katere cilj je izboljšanje predpisov Skupnosti na področju državnih pomoči, namenjenih inovacijskim projektom.

2.1.2

Komisija napoveduje in pojasnjuje svoje stališče o šestih splošnih sektorjih:

2.1.3

Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:

2.2.1

V svojih prejšnjih mnenjih je EESO zmeraj poudarjal pomen nadzora nad državnimi pomočmi z namenom, da se v EU uresniči:

2.2.2

Če je po eni strani politika konkurence (9) bistvenega pomena za zagotovitev pravilnega delovanja in razvoja notranjega trga brez izkrivljanja, ki bi ga sprožila diskriminatorna pravila, je lahko posredovanje države koristno in potrebno za kompenzacijo tržnih ovir in nepopolnosti.

2.2.2.1

Lizbonska strategija, ki je bila spomladi leta 2005 (10) revidirana in obogatena z novimi pragmatičnimi elementi, poziva k posebni pozornosti glede:

2.2.3

Državne pomoči so se v zadnjih letih (11) malo zmanjšale, predvsem pa so bile v glavnem preusmerjene k horizontalnim ciljem. V letu 2003 so horizontalne pomoči predstavljale 79 % vseh pomoči; od tega je 14 % pomoči bilo namenjenih raziskavam in razvoju (12). To je vzel na znanje tudi Evropski svet na svojem zasedanju marca 2005, ko je poudaril potrebo po dopuščanju ustreznih odstopanj v primerih, ko so ta potrebna za kompenzacijo za tržne nepopolnosti.

2.2.3.1

Tudi Evropski parlament v svoji resoluciji Okrepimo evropsko konkurenčnost: posledice industrijskih sprememb na politiko in vlogo MSP  (13) pozdravlja zmanjšanje splošnega obsega državnih pomoči in poudarja korist pomoči malim podjetjem, namenjenih raziskavam, razvoju, usposabljanju in svetovanju.

2.2.4

V okviru procesa reforme sistema pomoči (14), o kateri je izrazil svoje mnenje tudi EESO (15), Parlament poudarja potrebo po oblikovanju jasnih smernic na področju reforme državnih pomoči za inovacije, ki jo je treba razumeti v njenem najširšem pomenu in ne omejeno na tehnološke vidike (16) in ki mora biti horizontalno uporabna za vse sektorje, vključno s komercialnim in storitvenim, ki lahko dejavno prispevajo k uresničevanju lizbonske strategije.

2.2.5

EESO poudarja, da je Komisija v letu 2004 predstavila različne strukturirane predloge za splošno reformo državnih pomoči, ki upoštevajo tržne nepopolnosti. Ti predlogi, ki jih je podprl tudi Odbor, se uresničujejo s pomočjo že objavljenih sporočil.

2.2.6

EESO se popolnoma zaveda, da je to področje zelo dinamično, saj je podvrženo spremembam na politični, družbeni, gospodarski in pravni ravni ter pospešenemu procesu globalizacije trgov. Zato so potrebne občasne prilagoditve (17), pri čemer pa je treba ohraniti jasnost in preglednost referenčnega pravnega okvira.

2.2.7

Glede globalizacije trgov je po eni strani treba posebno pozornost nameniti multilateralnemu referenčnemu okviru STO, po drugi strani pa glavnim trgovinskim partnerjem Evrope.

2.2.8

V Združenih državah Amerike dodeljuje United States Small Business Administration (SBA, Uprava Združenih držav za malo podjetništvo) malim in srednje velikim podjetjem s pomočjo več zveznih javnih programov vrsto pomoči za inovacije, h katerim je treba prišteti pomoči, ki jih dodeljujejo zvezne države ter zvezna pobuda Small Business Innovation Research Program (SBIR, Raziskovalni program za inovacije v malih podjetjih).

2.2.8.1

SBA upravlja vrsto programov:

2.2.8.2

Pobuda SBIR, namenjena dodeljevanju javnih pomoči za inovacije in raziskave manjšim podjetjem, predvideva pomoči za zagonski kapital, namenjene preučitvi izvedljivosti, do 100 000 dolarjev v začetni fazi in do 750 000 dolarjev v drugi fazi (namenjeni razvoju prototipov); za tretjo fazo pomoč iz skladov SBIR ni predvidena, vendar pa so za fazo trženja predvideni mehanizmi za iskanje javnih in zasebnih skladov.

2.2.9

V nedavnih priporočilih EURAB, posvetovalnega telesa Evropske komisije, v katerem sta zastopana evropski akademski in podjetniški svet, je poudarjena potreba po sprejetju podobnega mehanizma na ravni Skupnosti in na ravni držav članic, kot dopolnilo k pomočem iz okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj. EURAB je dodal, da se zna zgoditi, da bo potrebna sprememba pravil za državne pomoči  (18).

2.2.10

Na Japonskem Agencija za mala in srednje velika podjetja dodeljuje različne vrste javnih pomoči za inovacije. Take pomoči so npr.:

2.2.11

V multilateralnih sporazumih STO je koncept „specifičnih državnih pomoči“ opredeljen kot pomoč, ki se lahko dodeli le podjetju, industriji ali skupini industrij v državi, ki dodeljuje pomoč. Pravila STO se nanašajo le na tako vrsto pomoči (z izjemo kmetijskega sektorja) in predvidevajo dve kategoriji pomoči: prepovedane pomoči in sporne pomoči.

2.2.12

Prepovedane so pomoči za spodbujanje izvoza ali pomoči, ki pozitivno diskriminirajo nacionalne dobrine v odnosu do uvoženih ter tako izkrivljajo mednarodno trgovino ter ovirajo trgovino drugih držav: take pomoči STO natančno preveri s pospešenim postopkom za odpravo ukrepa pomoči ali za carinske protiukrepe, ki jih lahko uvede(jo) oškodovana država oz. oškodovane države.

2.2.13

Glede spornih pomoči mora država, ki se pritoži proti pomoči, ki je bila dodeljena v drugi državi, dokazati, da je taka pomoč imela negativen učinek na njene upravičene interese, in sicer na podlagi treh vrst „škode“ (19). V nasprotnem primeru je državna pomoč dovoljena. V primeru škode, ki jo dokaže in prizna organ za poravnavo sporov, mora država, ki je dodelila pomoč, to pomoč odpraviti, sicer lahko oškodovana država uveljavlja kompenzacijske carine.

2.3.1

Odbor pozdravlja predlog Komisije, katerega cilj je ugotoviti, kakšen je sedanji odnos — ki pa se ga da izboljšati — med državnimi pomočmi in inovacijami v Evropi. Jasno je, da je za nezadostno konkurenčnost EU glede na druge akterje v svetovni trgovini v dobršni meri kriv šibek inovacijski proces, slabost, ki je še bolj opazna v kontekstu globalizacije.

2.3.1.1

EESO je zadovoljen tudi zato, ker je problematika, ki povezuje državne pomoči in inovacije, predmet javnega posvetovanja, ki bo omogočilo vključitev mnenja najbolj neposredno zainteresiranih strani v razpravo o tej občutljivi temi.

2.3.1.2

Vprašanja, zastavljena v sporočilu, so široka, dobro oblikovana in obsegajo večji del problematike, od tržnih nepopolnosti do možnosti poenostavitve postopkov. Kratki razpoložljivi roki in pomanjkanje razprav v študijskih skupinah poročevalcu ne omogočajo, da bi se spuščal v podrobnosti posameznih vprašanj in oblikoval utemeljene odgovore na vsako izmed njih.

2.3.2

Odbor se zaveda dejstva, da državne pomoči za inovacije same po sebi niso rešitev problema konkurenčnosti EU. V različnih dokumentih Skupnosti in mnenjih Odbora so bile izpostavljene meje, znotraj katerih Evropska unija izvaja svoje dejavnosti:

2.3.3

To je pripeljalo do določene pravne negotovosti, ki jo je mogoče odpraviti le s pomočjo poglobljene preučitve omejitev in potencialnih prednosti državnih pomoči na tem področju.

2.3.4

Inovacije izdelkov in postopkov z vseh svojih vidikov (21) navsezadnje učinkujejo na trg in torej lahko vplivajo na dejavnosti, ki lahko občutno vplivajo na konkurenčnost in menjave.

2.3.5

Da bi bilo torej možno pomoči dodeljevati vnaprej, je treba sporazumno določiti specifičen referenčni okvir, ki mora biti pregleden ter oblikovan v partnerskem duhu in duhu proaktivnega sodelovanja med Komisijo in državami članicami.

2.3.6.1

EESO se zaveda, da je definicijo inovacij, kot je bila pred časom opredeljena v zeleni knjigi, zaradi sprememb iz zadnjih desetih let treba posodobiti. Ravno tako je treba preučiti faze, ki potekajo med procesi inovacij in mejo, kjer se začne trženje, da ne pride do pretiranega kršenja pravil konkurence.

2.3.6.2

Nekdaj je bil razvoj družbe prepočasen, da bi ga lahko zaznal posameznik v času svojega življenja. Danes je razvoj tako hiter, da ga je težko razumeti. V vseh družbah, zlasti pa v podjetjih, upravah in storitvah, se danes dogajajo velike spremembe, ki pogosto postavljajo pod vprašaj pridobljeno znanje.

2.3.6.3

Inovacije postajajo torej družbeni proces, v katerem osebe, ustanove in organi, ki razpolagajo z največ znanja, saj se ukvarjajo z raziskovanjem znanja, pomagajo „drugim“, da razčlenijo pomen dosežkov raziskav in da jih lahko prenašajo v svojo poklicno dejavnost ter v svoje medsebojne odnose.

2.3.6.4

Če je utopija projekt, ki se bo uresničil v prihodnosti, potem so „inovacije preverjanje vseh utopij“ (22).

2.3.6.5

Po objavi zelene knjige je Komisija pravilno označila inovacijo kot uspešno proizvodnjo, asimilacijo in izkoriščanje novosti v gospodarski in družbeni sferi  (23).

2.3.6.6

Inovacije so kompleksen proces. Poleg razvoja raziskovalnih dejavnosti in boljše uporabe tehnologije na inovacije vplivajo še številni drugi dejavniki in pogoji, ki se včasih spreminjajo. Med njimi so:

2.3.6.7

Odbor je že imel priložnost ugotoviti, da so inovacije družbeni proces (24), ki temelji na raziskavah, poteka v sistemu konkurence in se razvija, če prevladuje pozitiven pristop do sprememb in tveganja. Rezultat je povečanje konkurenčnosti, boljša kohezija in večja družbena in gospodarska blaginja.

2.3.6.8

Da bi se lahko opiral na objektivna merila, Odbor poziva Komisijo, da — s pomočjo reprezentativnih organizacij civilne družbe in Eurostatovega usklajevanja — natančneje določi, katere proizvodne dejavnosti in storitve so lahko vključene med dejavnosti, ki jih danes lahko opredelimo kot inovacije. Bilo bi izredno koristno, da bi za ta kompleksen in spreminjajoč se sektor imeli smernice.

2.3.6.9

Pomoči za inovacije (po definiciji iz zelene knjige (25)). Po mnenju Odbora, ki se je o tem že imel priložnost izraziti (26), je treba obstoječi okvir razširiti na nove vrste pomoči, ki v sedanjih smernicah niso predvidene. Treba je določiti nadaljnja merila združljivosti, ki bodo državam članicam dajala več manevrskega prostora za ukrepe in jih ne bodo obvezovala k notifikaciji.

2.3.6.10

Komisija poudarja posebne zahteve MSP, na katere so v svojih dokumentih že večkrat opozorili Evropski parlament, Svet, EESO in sama Komisija. EESO meni tudi, da lahko resničen impulz za konkurenčnost sprožijo zlasti inovativni, konkretni in usmerjeni ukrepi, namenjeni mikropodjetjem ter malim in srednje velikim podjetjem.

2.3.6.11

Pri inovativnih procesih, tako v malih kot v velikih podjetjih, je potrebna udeleženost vsega osebja na različnih ravneh. Ta pa je možna le, če je okolje dovzetno za sodelovanje in če je zmožno z zanimanjem sprejemati spodbude za novosti. Bistvenega pomena je stalno usposabljanje.

2.3.6.12

Po mnenju EESO morajo vse države članice okrepiti svoja prizadevanja za boljše razumevanje znanosti in za povečanje števila mladih, ki se zanimajo zanjo (27). K spodbujanju kulture inovacij bi lahko v veliki meri prispevali tudi televizijski programi (28). S pomočjo usposabljanja, tudi televizijskega, je mogoče povečati sposobnosti komuniciranja, z namenom boljšega obveščanja, torej spodbujanja inovacij in konkurenčnosti. Usmerjena, na razumljiv način posredovana informacija prispeva k večji ozaveščenosti ljudi o znanosti in k ustvarjanju inovacij.