14.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/91

1.2

EESO je to mnenje pripravil v okviru razprave o mnenju EESO o splošnih določbah (1). Navezuje se tudi na ostala mnenja Odbora o uredbah o ustanovitvi Kohezijskega sklada (2), Evropskega združenja za čezmejno sodelovanje (EGCC), Evropskega socialnega sklada (3) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4).

1.3

Mnenje odraža vpliv sprememb v svetovnem gospodarstvu, hitro naraščajoče konkurence na svetovnih trgih in izzive za Evropsko unijo. Izhodišče je, da bo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za dosego položaja EU v svetu, ki bo ustrezal njenim zmožnostim. EU bo morala zagotoviti vsa potrebna sredstva, ki so kratkoročno ali srednjeročno nujna za povečanje zmogljivosti novih držav članic kot sestavnega dela gospodarstva in družbe EU, vključno s prikrito močjo regionalnih struktur. To pomeni povečanje stopnje napredka za dosego višje ravni resnične konvergence gospodarstva, kar bo ustvarilo sinergijo za skupno gospodarstvo Evropske unije. Zato je treba povečati pomembnost kohezijske politike in njenih instrumentov, ki uresničujejo glavne cilje razvojnih dosežkov EU, temelječih na trajnostnem razvoju in na evropskem socialnem modelu kakovosti .

2.1

Ta dokument najprej na kratko opiše izzive evropske kohezijske in strukturne politike, poda splošne pripombe in nato predstavi povzetek predlagane uredbe.

2.2

V sklepnem delu Odbor podrobneje pojasni posamezne člene predlagane uredbe. Odbor na splošno odobrava širok pristop Komisije pri pripravi teh predpisov. Odbor zlasti ugotavlja:

2.2.1

in odobrava dejstvo, da se bodo dejavnosti, ki se bodo financirale iz sklada, osredotočile na prednostne naloge Evropske unije, opredeljene na lizbonskem in göteborškem vrhu;

2.2.2

da je treba dovoliti izdatke za gradnjo in prenovo stanovanj v zvezi z obnovo in razvojem;

2.2.3

da je treba dati prednost raziskavam in tehnološkemu razvoju, inovativnosti in podjetništvu, zlasti v podporo razvoju malih in srednjih podjetij (MSP);

2.2.4

da so pomembni tudi trajni turizem, javni prevoz in obnovljiva energija;

2.2.5

da mora inovativnost predstavljati podporo za razvoj in vzpostavitev informacijske in komunikacijske tehnologije;

2.2.6

da so predlogi za spodbujanje evropskega teritorialnega sodelovanja dobrodošli in da jih je treba okrepiti;

2.2.7

da morajo določbe o mestih in urbanih aglomeracijah izrecno pospešiti tesno sodelovanje med mesti v Skupnosti;

2.2.8

da je treba s podporo podeželja spodbuditi večjo diverzifikacijo;

2.2.9

da morajo predpisi izrecno omogočiti izvajanje celotnih konvergenčnih programov na območjih z naravnimi ovirami, v najbolj obrobnih regijah in na otokih s specifičnimi težavami (vključno z malimi otoškimi državami).

3.1

V tretjem poročilu o ekonomski in socialni koheziji (5) je Komisija opredelila izzive, s katerimi se je soočala Unija pri zmanjševanju neskladij in širitvi. Predvsem je ugotovila:

3.2

EESO je pozdravil poročilo in pozitiven prispevek strukturnih skladov, vendar je ugotovil, da „še vedno ostajajo nekatere zelo pomembne razlike glede razvitosti in gospodarske uspešnosti“. Odbor prav tako ugotavlja, da „bo razširitev bistveno povečala notranji trg skupnosti, kar bo prineslo nove možnosti“, vendar pa bo razširitev povzročila tudi večja neskladja (6).

3.3

Reforma je potrebna za obravnavo zgoraj opredeljenih neskladij, za odziv na posebne cilje razširitve in za nadaljevanje ciljev programa lizbonske strategije za večjo konkurenčnost ter za več in boljših delovnih mest. Odbor želi poudariti, da mora uredba pojasniti to koncentracijo težav in da je treba nabor opisanih ukrepov za različne prednostne naloge upoštevati kot seznam ali nabor orodij, ki jih bodo regije in države članice uporabile za pripravo programov za izboljšanje dolgoročne gospodarske rasti in okrepitev konkurenčnosti.

3.4

Kot je zapisano v uvodu, je EESO to mnenje pripravil v okviru mnenja o splošnih določbah (7). To mnenje podrobno pojasnjuje vsebino in poudarja potrebo po okrepitvi vključevanja socialnih in ekonomskih partnerjev (8). Socialni partnerji morajo biti vključeni na vseh stopnjah priprave in izvajanja programov in morajo imeti vse pravice za sodelovanje v nadzornih odborih. To mnenje prav tako poudarja, da bi Komisija morala spodbujati učinkovita partnerstva. Odbor meni, da je za večjo učinkovitost treba spoštovati odločitve teh partnerstev. Odbor v tem mnenju prav tako podaja stališče glede novih prednostnih nalog (9), ki so potrebne zaradi izziva razširitve. Mnenje obravnava te prednostne naloge, ker se navezujejo na posebne predpise Evropskega regionalnega razvojnega sklada. Odbor je že izrazil splošno stališče, da bi za dosego ciljev kohezijske politike morali imeti na razpolago dovolj virov. Poleg tega nekatere točke obravnavajo tako „stare“ kot tudi „nove“ države članice.

3.4.1

Prvič, problem omejenih virov in njihove optimalne razporeditve v primerjavi z absorpcijsko sposobnostjo (sofinanciranje) novih članic in regij ter območij izjemne revščine.

3.4.2

Drugič, problem statističnega učinka in „postopne ukinitve pomoči“, kar predstavlja izzive za „stare“ države članice. Po naslednji razširitvi po letu 2007 pa bodo posledice občutile tudi nove države članice, ker se bodo morale prilagoditi temu, da morda ne bodo več upravičene do pomoči v posameznih regijah.

3.4.3

S tem v zvezi se postavljajo vprašanja o uporabi metod za izračun kazalcev poslovanja (bruto domači proizvod — BDP), saj novim članicam prav tako lahko grozi izguba upravičenosti do sredstev, zlasti do pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj. Čeprav ima statistični urad Evropskih skupnosti na voljo zgolj popolne podatke o regijah za obdobje treh let od 2000 do 2002, bi to lahko povzročilo težave tistim regijam, katerim delež bruto nacionalnega proizvoda (BND) EU upada.

3.5

EESO je že objavil ali podal še mnogo drugih mnenj z regionalno in kohezivno razsežnostjo, ki obravnavajo politične in gospodarske strategije EU, industrijske in strukturne spremembe, raziskave in razvoj ter inovativnost, razvoj turizma, problematiko strnjenih mestnih naselij, infrastrukture, regij z naravnimi ovirami in najbolj obrobnih regij itd. Nekatera mnenja bi zaradi razširitve morali ponovno proučiti. Razširitev Evropske unije na vzhod prinaša v primerjavi s prejšnjimi razširitvami povsem drugačne priložnosti in izzive.

4.1

Predlagana uredba opredeli „naloge Evropskega sklada za regionalni razvoj“.

4.2

Namen Sklada je, da prispeva finančna sredstva za podporo dejavnosti, ki bodo zmanjšale regionalne razlike in s tem pomaga uresničiti cilje Skupnosti za krepitev konkurenčnosti, ustvarjanje delovnih mest in za spodbujanje trajnostne rasti. Področje uporabe Sklada zajema podporo produktivnim investicijam, infrastrukturi, drugim razvojnim pobudam in strokovni pomoči. Sklad bo pomoč osredotočil na vsebinske prednostne naloge kot so konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ter evropsko teritorialno sodelovanje.

4.2.1

Predlagana uredba v okviru konvergence usmerja pomoč ESRR v podporo trajnostnemu razvoju z aktiviranjem in okrepitvijo lastne zmogljivosti ter opredeljuje vrsto dejavnosti za njeno izvajanje. Te dejavnosti vključujejo raziskave in tehnološki razvoj, spodbujanje razvoja informacijske družbe, trajnostno proizvodnjo in okolje, razvoj turizma, naložbe v transport, izboljšanje varnosti in učinkovitosti oskrbe z energijo, naložbe v izobraževanje, ki prispevajo k bolj privlačni podobi regij, izboljšanje zdravstvene oskrbe, ki prispeva h gospodarskemu razvoju in pomoč MSP za ustvarjanje delovnih mest.

4.2.2

V zvezi z regionalno konkurenčnostjo in zaposlovanjem bi se po predlogu uredbe pomoč najprej usmerila v pospeševanje inovativnosti in ekonomije znanja, zlasti s povečanjem zmogljivosti raziskav in tehnološkega razvoja (R&TR) ter inovacij, neposredno povezanih s cilji regionalnega razvoja, s krepitvijo inovativnosti v MSP, s spodbujanjem gospodarne izrabe novih idej in z ustvarjanjem novih finančnih instrumentov ter možnosti za podjetniška svetovanja, ki spodbujajo nastajanje učečih se organizacij. Drugič, pozornost se usmerja na okoljska tveganja in preprečevanje, vključno s spodbujanjem naložb za obnovitev onesnaženih zemljišč, energetske učinkovitosti, čistega javnega prometa in preprečevanja tveganj. Tretjič, v okviru te tematike bo Sklad za izboljšanje dostopa do transportnih omrežij in za spodbujanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT) podpiral naložbe izven glavnih mestnih središč.

4.2.3

Dejavnost v okviru tematskih prednostnih področij evropskega teritorialnega sodelovanja se osredotoča naprej na razvijanje čezmejnih strategij za trajnostni teritorialni razvoj. Posebej spodbuja podjetništvo in razvoj MSP ter razvoj turizma, kulture in čezmejne trgovine. Poleg tega predlagane dejavnosti stremijo k izboljšanju dostopa do prometnih, informacijskih in komunikacijskih omrežij, čezmejnih vodnih in energetskih omrežij in k razvoju sodelovanja v zdravstvu in izobraževanju. ESRR lahko financira tudi spodbujanje pobud za integracijo čezmejnih trgov delovne sile. Drugič, to tematsko področje teži k spodbujanju nadnacinalnega sodelovanja, vključno z dvostranskim sodelovanjem med pomorskimi regijami za boljše ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo. Tretjič, prizadeva si za okrepitev učinkovitosti regionalne politike s spodbujanjem povezovanja v omrežja in izmenjavo izkušenj, zlasti s področja inovativnosti, varstva okolja in preprečevanja tveganj ter obnove mest.

4.3

Predlog za uredbo opredeljuje upravičene izdatke in vsebuje posebne določbe v zvezi s naslednjimi elementi:

4.3.1

mesta: ESRR bo podprl razvoj participativnih, integriranih strategij za reševanje velikega števila gospodarskih, okoljskih in socialnih problemov, ki vplivajo na strnjena naselja. Ta člen prav tako dovoljuje omejen znesek, ki ga lahko ESRR uporabi za podporo dejavnosti, ki sodijo na področje Evropskega socialnega sklada;

4.3.2

podeželska območja: predlaga se, da se intervencije ESRR na teh območjih usmerijo na gospodarsko diverzifikacijo, medtem ko se zagotovi povezljivost med ukrepi, ki jih sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo;

4.3.3

območja z naravnimi ovirami: ESRR bo investiral v regionalne programe, ki zajemajo območja z naravnimi ovirami, in sicer zlasti v programe za izboljšanje dostopnosti, spodbujanje razvoja kulturne dediščine, trajnostne rabe naravnih virov in turizma;

4.3.4

najbolj obrobne regije: ESRR bo podprl storitve prevoza blaga, dodatne stroške skladiščenja, vzdrževanja in oskrbo z delovno silo;

4.3.5

obstajajo tudi posebne določbe glede evropskega teritorialnega sodelovanja. Te določbe določajo zahtevano vsebino operativnih programov; ki vključujejo analizo zadev, utemeljitev prednostnih nalog, finančne tabele in izvedbo. Prav tako določajo možne ureditve za vodenje programa, vključno s posebnim pravnim instrumentom za ustanovitev posebnega organa za čezmejno sodelovanje;

4.3.6

končne določbe: te določbe potrjujejo prehodne določbe, podane v okviru veljavne Uredbe (ES) št. 1783/99 in uradno določajo predlagan začetek veljavnosti in pregled uredbe, in sicer 1. januarja 2007 in 31. decembra 2013.

5.1.1

Odbor pozdravlja jasno povezavo med namenom sklada in cilji Skupnosti, še posebej v zvezi z dogovori iz Lizbone. Odobrava tudi dejstvo, da je pomoč usmerjena v jasne tematske prednostne naloge. Novi programi morajo prevzeti obnovljene cilje lizbonske strategije, predvsem glede dolgoročnega višanja stopenj rasti v najrevnejših regijah in krepitve konkurenčnosti v Evropski uniji. Prav tako bi bilo treba v uredbi natančno določiti vrsto dejavnosti, združenih v specifične programe, ki bodo ustrezali specifičnim okoliščinam v posameznih regijah in obenem prispevali h globalnim ciljem večje gospodarske rasti in krepitve konkurenčnosti. Proces priprave smernic in nacionalnih strategij za celotno Evropsko unijo se mora osredotočiti na spoštovanje obnovljenih lizbonskih dogovorov. Pri pripravi teh dokumentov morajo pomembno vlogo igrati tudi socialni partnerji. V svojem mnenju (10) Odbor zagovarja stališče, da je prenova stanovanj in zagotovitev cenovno ugodnih stanovanj za ključne delavce bistveni del obnovitvenega procesa in igra pomembno vlogo v politiki razvoja mest ter še posebej podeželja, zato je razočaran, da člen 7 izdatke za nakup stanovanj izrecno izključuje. Odbor meni, da bi morali biti izdatki za nakup stanovanj, ki se nanašajo na obnovo in razvoj, ter tisti, ki so del programa prenove starih mestnih in industrijskih območij, vključeni v program.

5.2.1

Odbor je že poudaril pomembno vlogo raziskav in razvoja, inovativnosti in podjetništva. Analiza tretjega kohezijskega poročila je opozorila na precejšnja neskladja med naložbami v raziskave in razvoj in pokazala, da sta inovativnost in podjetništvo ključnega pomena za vzdrževanje visokih stopenj gospodarske rasti na najmanj razvitih področjih Skupnosti. Odbor ponovno izreka podporo tem dejavnostim. Ugotavlja tudi, da bo pomoč ESRR za nekatere nove države članice še posebej pomembna, in sicer pri razvijanju ustreznih omrežij raziskovalno-razvojnih centrov, ki bodo regionalne univerze povezovala s podjetji, pri čemer predstavlja poseben izziv podpora MSP. Cilj teh povezovanj je čimbolj približati regije razvitim območjem Evrope.

5.2.2

Odbor prav tako zagovarja stališče, da je regijam v zaostanku izjemno pomembno zagotoviti dostop do širokopasovnih komunikacijskih omrežij, MSP na teh območjih pa nuditi pomoč pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT).

5.2.3

Določbe o okolju navajajo vrsto dejavnosti; koristno bi bilo, če bi zgoraj omenjeni člen jasno poudaril pomembnost prispevka teh naložb za trajnostni razvoj in za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije.

5.2.4

Spodbujanje razvoja trajnega turizma in storitev z visoko dodano vrednostjo je dobrodošlo, ker pomembno prispeva k razvoju regionalnih gospodarstev ter je ključnega pomena tako za podeželska kot mestna območja. Podcenjuje se pozitiven učinek turizma v vseevropskem prometnem omrežju za evropsko zavest državljanov. Poleg tega lahko naložbe v ustrezne infrastrukture, storitve in dobre okoljske prakse povečajo trenutno turistično manj privlačnih regij.

5.2.5

Močna prometna infrastruktura je eden ključnih dejavnikov za omogočanje rasti, zato morajo biti naložbe v povezovanje regij z glavnimi evropskimi omrežji in trgi dobrodošle. V mestih in velemestih igrajo zelo pomembno vlogo tudi učinkoviti, čisti in celoviti sistemi sredstev javnega prometa, saj zmanjšujejo prometne zastoje in pomagajo zniževati socialno izključenost tako na mestnih kot na podeželskih območjih.

5.2.6

Razvoj čezevropskih energetskih omrežij bo prispeval k boljši varnosti oskrbe in večji povezanosti med državami članicami. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije ponujajo tudi nove priložnosti za podjetja ter na ta način povečujejo rast in konkurenčnost v zaostalih regijah.

5.2.7

Vlaganje v izobraževanje ima prav tako neposredne koristi za inovativnost, konkurenčnost in razvoj človeškega kapitala. Kot smo že omenili, imajo regije v zaostanku navadno manj priložnosti za vseživljenjsko in stalno izobraževanje, sedanji osnutek uredbe pa omenja le naložbe, ki „prispevajo k povečanju privlačnosti in kakovosti življenja v regiji“. Odbor se zaveda potrebe po združevanju in vloge Evropskega socialnega sklada (ESS), vendar meni, da bi omenjeni člen moral glede na pomembnost izobraževanja to točko obravnavati širše, zavzema pa se tudi za tesnejše sodelovanje med ESRR in ESS (11). Poleg tega opozarja tudi na pomembnost iskanja novih načinov za reševanje težav s sporazumevanjem v večjezični Evropi. Razmere na tem področju namreč kljub izboljšani tržni ponudbi jezikovnega usposabljanja še vedno niso zadovoljive.

5.2.8

Odbor pozdravlja predvidena vlaganja v zdravstveni sistem, ki bodo prispevala k regionalnemu razvoju in kakovosti življenja.

5.2.9

Pomoč MSP je pomembna in dobra regionalna podjetniška politika lahko pritegne naložbe v strukturno prizadete ali gospodarsko šibke regije. Za pritegnitev tujih vlagateljev v regije, ki potrebujejo naložbe, podporo strateško pomembnim sektorjem za EU ter spodbujanje inovativnih združevanj podjetij in organizacij bi bilo treba omogočiti uporabo spodbujevalnih in drugih ustreznih sistemskih ukrepov.

5.3.1

V zvezi z inovacijami se Odbor zavzema za široko dojemanje tega procesa. Novi načini dela ter inovacije na področju upravljanja in človeških odnosov lahko namreč pripomorejo k uspehu in konkurenčnosti podjetij v enaki meri kot najnovejše tehnologije, izdelki ali procesi. Poleg tega je lahko modernizacija odnosov med delodajalci in delojemalci predpogoj za uspešno uvedbo novih tehnologij in je kot taka ključna za izpolnitev lizbonskih ciljev. Uredba bi morala jasno odražati te dejavnike in podpirati omrežja za spodbujanje najboljših praks v inovativnosti, hkrati pa priznavati primarno vlogo ESS na teh področjih.

5.3.2

Odbor pozdravlja usmerjanje pomoči v trajnostni razvoj, energijsko učinkovitost in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, saj gre za same po sebi zaželene cilje. K regionalnemu gospodarskemu razvoju lahko poleg tega prispevajo tudi specifične podjetniške priložnosti za tehnične oblikovalce in proizvajalce v okoljski tehnologiji. Odbor odobrava tudi točko, ki omenja čistost javnega prometa, in podpira stališče, da primerno vzdrževani in celoviti sistemi javnega prometa predstavljajo ključen gospodarski prispevek k zmanjševanju prometnih zastojev v mestih in zniževanju socialne izključenosti tako v mestih kot na podeželju.

5.3.3

Pomemben element v razvoju predstavlja krepitev ključnih prometnih in drugih povezav. Podeželska območja, ki jim trg ne more zagotoviti celotne infrastrukture, ki jo želijo, so v slabšem položaju; v teh primerih pride v poštev povezanost z drugimi politikami Skupnosti, zato želi Odbor zagotoviti, da dejavnosti na tem področju ne bi bile po nepotrebnem ovirane. Dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT) je pomemben tudi zunaj večjih mestnih središč; poleg samega fizičnega dostopa in povezljivosti za koristno rabo ICT v malih in srednjih podjetjih pa je ključnega pomena svetovanje, podjetniška podpora in razvijanje veščin. Poleg tega je Odbor prepričan, da moramo zagotoviti dostop do ICT vsem državljanom, s čimer lahko preprečimo nastanek digitalnega razkoraka, ki povečuje socialno izključenost. Te zadnje točke se nanašajo tudi na velika mestna središča.

5.4.1

Odbor pozdravlja predloge Komisije za podporo čezmejnemu, nadnacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju, ki temeljijo na izkušnjah Pobude Skupnosti glede obmejnih območij Interreg (12). Vendar pa predlogi Komisije ponujajo različne nize dejavnosti za čezmejne ali nadnacionalne projekte in sedanji predlog uredbe očitno izključuje precej pomembnih področij dejavnosti, ki jih program podpira v okviru medregionalnih omrežij (na primer dejavnosti za spodbujanje konvergence, specifične dejavnosti na podeželskih območjih, območjih z naravnimi ovirami in v najbolj obrobnih regijah).

5.4.2

Odbor še posebej podpira ukrepe za razširitev čezmejnega sodelovanja med petnajsterico in novimi državami članicami EU na notranjih mejah teh držav. Cilj bi moral biti dejanska vzpostavitev novih, dinamičnih in živahnih regij z javno ali javno dostopno infrastrukturo (vključno z zdravstvom in izobraževanjem), medčloveškimi odnosi, učinkovitimi načini za premagovanje jezikovnih ovir in izkoriščanje najboljšega znotraj kulturne pestrosti. Sredstva iz strukturnih skladov bodo pomagala zmanjševati razlike med prihodki in ravnijo cen ter spodbujati gospodarski razvoj. Odbor pozdravlja instrumente nove „evropske politike sosedstva“ (13), tudi možno povezavo s tretjimi državami, in želi, da se vzpostavijo v naslednjem programskem obdobju ter da te dejavnosti podpira tudi ESRR.

5.4.3

Odbor predlaga, da predpisi v določbah o čezmejnem trgu delovne sile izrecno omenjajo podporo obveznostim iz pristopnih sporazumov glede standardov trga dela in izpolnjevanja lizbonskih ciljev. Odbor je prav tako že poudaril (14), da bi morali ti programi upoštevati potrebo po boju proti različnim oblikam socialne diskriminacije. To vprašanje želi Odbor jasno opredeliti, prepričati pa se želi tudi, da so vse dejavnosti v okviru ESSR upravičene za sodelovanje v medregionalnih omrežjih. Odbor je sicer predlagal poseben program za regije, ki mejijo na nove države članice, vendar le-ta ni bil sprejet; Odbor kljub temu želi, da predpisi vključujejo take dejavnosti, ter meni, da bi bilo v ta namen koristno v uredbo dodati sklicevanje na te dejavnosti.

5.4.4

Predlog za uredbo predvideva vzpostavitev evropskega združevanja za čezmejno sodelovanje. Odbor je na to temo sestavil posebno mnenje (15), katerega sklepe bi bilo treba prav tako vključiti v predpise.

5.4.5

Upravičenost izdatkov mora biti določena na nacionalni ravni, z nekaterimi izjemami, ki ji je treba opredeliti s posebnimi določbami. Ta pomemben pogoj mora biti jasno opredeljen. V primeru davka na dodano vrednost (DDV) je treba upoštevati neizterljiv DDV, ker predstavlja dejanski strošek projekta.

5.5.1.1

Za obravnavanje mestnih območij predlaga EESO ločen program. Dejavnosti iz prvega odstavka člena 8 bi morale vsebovati vse značilnosti pobude Skupnosti Urban in Odbor želi, da se določijo izrecni predpisi, ki bodo mestom v Skupnosti omogočali medsebojno sodelovanje.

5.5.1.2

Člen predvideva tudi financiranje dejavnosti znotraj področja Uredbe (ES) št. 1784/1999 o Evropskem socialnem skladu (16). Uredba omejuje to odstopanje na dejavnosti, vključene v cilj „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, in na 10 odstotkov „obravnavane prednostne naloge (17)“. Odbor meni, da bi morali programi — glede na to, da je vsakemu dodeljen svoj sklad — nuditi več možnosti financiranja za dejavnosti, povezane s trgom dela in človeškim kapitalom. To odstopanje bi morda lahko prenesli v programe, ki jih financira ESRR, ne samo v okviru mestne dimenzije, in bi morali biti skladni s tremi tematskimi prednostnimi nalogami. 10-odstotna stopnja bi se torej morala, če hoče biti dovolj prilagodljiva, nanašati na program v celoti.

5.6.1

Odbor je posebej opozoril na potrebo, da se te dejavnosti ne omejujejo na kmetijske projekte, in odobrava poudarek na infrastrukturi, telekomunikacijah, novih gospodarskih dejavnostih, povezavah med mestnimi in podeželskimi območji ter na spodbujanju turizma. Kljub temu pa bi seznam moral vključevati tudi dostop do storitev splošnega interesa, inovacij in ustanov visokošolskega izobraževanja, ker za vse naštete velja, da imajo pomembno vlogo pri diverzifikaciji podeželja. Odbor pozdravlja tudi prvotno jamstvo Komisije, da bodo novi instrumenti „vključeni v skupno kmetijsko politiko“ (18). Predlog za uredbo zahteva od držav članic, da določijo „jasne razmejitvene kriterije“ med ukrepi, ki jih financira ESRR in tistimi, ki jih financirata EKSRP in ESR, ter da zagotovijo povezljivost in skladnost med ukrepi, ki se financirajo iz teh skladov. Odbor odobrava to točko in dodaja, da je to temo podrobneje obravnaval v okviru EKSRP.

5.7.1

Odbor zagovarja nadaljnjo solidarnost z regijami s posebnimi težavami in na splošno podpira te predloge. V ločenem mnenju (19) je že ocenil potrebe regij s trajnimi naravnimi ali strukturnimi ovirami in posebej izrazil svoje stališče glede širokih predlogov Komisije iz tretjega kohezijskega poročila. Uredba o ESRR vsebuje precej točk, ki so bile izražene v omenjenem mnenju, in Odbor pozdravlja teritorialno dimenzijo v merilih za pomoč ESPR. Stavek „brez poseganja v člena 3 in 4“ v členu 10 nakazuje, da so te regije prav tako upravičene do podpore v okviru navedenih prednostnih nalog, zato bi bilo koristno v predpisih natančno opredeliti, da je temu res tako. Člen 11 na podoben način navaja, da ta določba dopušča financiranje dodatnih stroškov za dejavnosti, določene v členu 4, kar Odbor odobrava. Spet pa bi bilo koristno jasno opredeliti, da imajo te regije možnost dobiti pomoč tudi v okviru drugih ciljev.

5.8.1

Odbor odobrava predlog glede novega pravnega instrumenta, namenjenega lažjemu sodelovanju. Te dodatne uredbe vsebujejo možne rešitve za bolj učinkovito sodelovanje, vendar so v enem pogledu pomanjkljive: ne vsebujejo namreč nobene izrecne določbe glede sodelovanja v dogovorih o spremljanju dejavnosti socialnih partnerjev in drugih organizacij, ki zastopajo poseben in/ali splošen interes državljanov. Jasno je treba opredeliti tudi razmerje med ESRR (člen 18) in novim Evropskim združenjem za čezmejno sodelovanje (EGCC), predvsem glede odgovornosti organa upravljanja, ki jih države članice prenesejo na EGCC.

5.8.2

Ta vprašanja so že bila natančneje obravnavana, o ustanovitvi Evropskega združenja za čezmejno sodelovanje pa je Odbor podal posebne sklepe. (20)

5.9.1

Te določbe potrjujejo prehodne določbe, podane v okviru veljavne Uredbe (ES) št. 1783/99 in uradno določajo datum začetka veljavnosti in pregleda uredbe.