23.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 74/32

1.1

1. maja 2004 je Evropska unija naredila velik korak k uresničitvi vizije ustanoviteljev prvotne Evropske skupnosti iz leta 1952 – vizije, ki so jo delili z ljudmi, ki so poznali vojne, katastrofe in druge nesreče ter živeli v revščini in bedi. Pot, ki jo je še treba prehoditi do resnične evropske povezave, odslej ni več dolga. Evropska petindvajseterica je odslej stvarnost, odločitev o sedemindvajseterici pa je že je sprejeta stvarnost.

1.1.1

Ta napredek vendarle ne pomeni, da je odstranjeno vsako tveganje koraka nazaj z nepredvidljivimi posledicami. Skupna evropska zgradba se mora opreti na stebre, od katerih bo najtrdnejši prepričanje državljanov, da so njen sestavni del, njihov ponos ob dejstvu, da pripadajo veliki demokratični geografski enoti, ki zagotavlja in jamči mir in spoštovanje človeškega dostojanstva in si prizadeva za dobrobit vseh. Državljani bi morali biti ponosni, da pripadajo skupnosti, v kateri solidarnost predstavlja temeljno pravilo, do Evrope bi morali razviti domovinska čustva in ponos, da tukaj živijo.

1.2

Toda da se bo to res zgodilo, je vendar nujno potrebno, da Evropska unija vztrajno krepi skupne politike, ki jih je že vzpostavila ali jih šele začenja izvajati, ob uporabi demokratičnih postopkov, da oblikuje in prenese v prakso vse tiste politike, ki ji še manjkajo, da bi presegla meje ekonomske in monetarne unije in postala tudi socialna in politična stvarnost.

1.3

Oblikovanje in uporaba teh politik seveda pomeni določen strošek, ki bi ga bilo treba razdeliti na pravičen način in glede na gospodarsko moč vsakega državljana in vsake države.

1.4

EESO, ki mu je zadevo predložila Komisija, želi prispevati k razpravi o pripravi proračuna za novo programsko obdobje 2007-2013, in o tem vprašanju izdaja mnenje, v katerem je upošteval sporočilo Komisije: Tretje poročilo o ekonomski in socialni koheziji (1).

1.5

Vendar se EESO ne omejuje na kritično obravnavo teh dveh dokumentov, temveč širi svoje razmišljanje na politične teme, vprašanja in dele, ki jih dokumenta ne obravnavata, kljub njihovi pomembnosti za izgradnjo evropske prihodnosti ali proračunsko delovanje Unije v načrtovanem programskem obdobju.

1.6

Potemtakem se ob upoštevanju teh dokumentov in zlasti sporočila Komisije o finančnih perspektivah 2007-2013, in ob upoštevanju narave in sestave EESO, ni mogoče omejiti na njihovo kritično obravnavo, temveč se je treba posvetiti tudi političnim temam, vprašanjem in vidikom, ki jih besedilo omenjenega sporočila ne obravnava.

1.7

Z drugimi besedami, EESO mora hkrati s svojim (potrjujočim ali nasprotujočim) mnenjem o stališčih in predlogih Evropske komisije prispevati k napredku razprave o skupni prihodnosti Evrope in ob tem poudariti druge vidike, ki so povezani s tem vprašanjem.

2.1

Komisija v sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu (2) predstavlja svojo vizijo Evropske unije in prihodnje proračunsko načrtovanje za obdobje 2007-2013.

2.2

Da bi izkoristili vse prednosti širitve in pomagali Evropi pri dosegi blaginje, predlaga tri glavne prednostne naloge: trajnostni razvoj, interese državljanov in okrepitev vloge Unije kot svetovnega partnerja.

2.3.1

Na Evropskem svetu v Lizboni leta 2000 so voditelji držav in vlad sprejeli program, po katerem bi Evropa postala „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, z več in boljšimi službami in večjo socialno kohezijo“.

2.4

Po mnenju Komisije je treba ponovno poživiti proces z dodelitvijo verodostojnih in operativnih ciljev tako na ravni držav članic kot Evropske unije. Treba je spodbujati konkurenčnost podjetij na notranjem trgu, izboljšati raziskave in razvoj, povezati Evropo prek omrežij, prispevati k napredku kakovosti izobraževanja in usposabljanja v EU, še bolj okrepiti agendo za socialno politiko ter pomagati družbi, da bo lahko predvidela in vodila socialne spremembe.

2.5

Cilji rasti in konkurenčnosti bodo tudi poglavitne prednostne naloge prihodnje generacije regionalnih in kohezijskih politik, pri čemer je poudarek predvsem na regijah, ki zaostajajo v razvoju. Rast in kohezija se morata medsebojno dopolnjevati še bolj kot v preteklosti.

2.6

V prihodnosti se bo morala kohezijska politika sistematično spoprijeti z vprašanjem nezadostne konkurenčnosti, da bi lahko večje število regij Unije prispevalo k rasti in zaposlovanju.

2.7

Komisija v svojih predlogih poleg tega izrecno upošteva sklepe, ki jih je leta 2003 sprejel Svet o reformiranju skupne kmetijske politike in do leta 2013 določi kmetijske izdatke za tržne ukrepe in neposredna plačila. Ta reforma bo z odpravo naveze med pomočjo in proizvodnjo kmetijsko politiko EU radikalno preusmerila k trajnostnemu razvoju. Prihodnja politika razvoja podeželja, ki bo reorganizirana v okviru enotnega instrumenta, bo prispevala k povečanju konkurenčnosti kmetijstva in uresničenju napredka na področju okolja in raznolikosti podeželskega prostora. Sprostila bo dodatna sredstva s tem, ko bo začela z delnimi prenosi zneskov, ki izhajajo iz neposrednih plačil kmetijcem za krepitev programov razvoja podeželja.

2.8

Nova reformirana skupna ribiška politika bo ostala usmerjena na trajnostno izkoriščanje virov. Okoljska politika se izvaja tako, da ustreza tako pričakovanjem državljanov glede izboljšanja življenjskih razmer in solidarnosti med generacijami kot tudi mednarodnim obveznostim ob hkratnem spodbujanju učinkovitosti in konkurenčnosti.

2.9.1

Z Amsterdamsko pogodbo je bila večina politik na področju svobode, varnosti in pravičnosti prenesena na raven Skupnosti. Danes se z izzivi, ki jih predstavljajo priseljevanje, azil ter boj proti kriminalu in terorizmu, ni mogoče več zadovoljivo spoprijeti z ukrepi izključno na nacionalni ravni. Enako je z zaščito pred naravnimi nesrečami ter zdravstvenimi in okoljskimi krizami, dostopom do javnih storitev kot tudi z vprašanji v zvezi s potrošniki in zdravjem.

2.10

Vso to dejavnost je mogoče razvijati z izboljšanjem instrumentov in z zadostnim financiranjem.

2.11.1

Razširjena Unija bo morala kot regionalni vodja in kot svetovni partner imeti pomembnejšo vlogo. Da bi odgovorila na ta pričakovanja, se mora EU preleviti v politično odgovornega akterja, ki je sposoben uporabiti svojo težo.

2.12

Unija mora v celoti opravljati svojo vlogo tako v upravljanju svetovne politike kot na področju strateške varnosti. To nalogo sestavljajo predvsem zaščita družbe pred grožnjami, zagotavljanje civilne varnosti in zaščita državljanov pred različnimi tveganji.

2.13.1

Unija sedemindvajsetih držav članic lahko doseže te cilje, ne da bi povečala sedanjo zgornjo mejo izdatkov.

2.14

Da bi lahko sprejeli zgoraj opisani izziv, ki obstaja v pripravi verodostojnega političnega projekta, je treba razpolagati s sredstvi, ki so nujna za njegovo izvedbo. Komisija je za zadevno obdobje izračunala povprečno raven izdatkov, ki znaša 1,14 %. Začelo se bo pomembno ponovno uravnoteženje proračuna EU, da bi se podprle nove prednostne naloge. Najprej se bo raven izdatkov pod učinkom širitve povečala, vendar bo ob izteku obdobja blizu prvotni ravni. Obveznosti bodo pod sedanjo zgornjo mejo, ki znaša 1,24 % BDP.

2.15

Komisija predlaga, da se v prihodnosti uvede splošno korekcijski mehanizem za določanje transparentne in objektivne metode za popravljanje proračunskega bremena, ki se v primerjavi z relativno blaginjo določene države ocenjuje kot pretirano.

2.16

Komisija bo tekom leta 2004 pripravila primerne zakonodajne predloge kot tudi poseben načrt za dosego zadevnih ciljev.

3.1

EESO na splošno meni, da je dokument sporočila Evropske komisije pozitiven. Pregled podrobnosti kaže, da je besedilo v celoti:

3.2

EESO ugodno, celo zelo ugodno, ocenjuje posebne odločitve in zasnove, ki so izražene v besedilu, in jih podpira. Natančneje gre za naslednje elemente:

3.2.1

Pojem trajnostnega razvoja in njegova vsebina kot tudi ustrezna kombinacija gospodarskih, socialnih in okoljskih elementov;

3.2.1.1

EESO se strinja s stališči Evropske komisije v tej zadevi in ugotavlja, da je pojem trajnostnega razvoja zapleten in da zajema:

3.2.1.2

Dejansko se pojem trajnostnega razvoja ne omejuje samo na količinske parametre gospodarske rasti, temveč vključuje tudi kakovostne (socialne, okoljske) elemente.

3.2.1.3

EESO v drugih besedilih ostro kritizira zmedo med pojmoma „trajnostne gospodarske rasti“ in „trajnostnega razvoja“. V svojem mnenju o „Oceni strategije EU v prid trajnostnega razvoja“ (3) poudarja, da so finančne strategije EU za obdobje 2007-2013 lahko priložnost, da damo trajnostnemu razvoju odločilen zagon. Poleg tega ugotavlja, da ni dovolj nadaljevati z uporabo veljavnih politik, kakršne so in ki so se izkazale kot problematične za trajnostni razvoj, in jih v prihodnosti vpisati v okvir proračunske postavke „trajnostna rast“. Nazadnje poudarja, da sta „trajnostni razvoj“ in „trajnostna gospodarska rast“ dva različna pojma, ki sta lahko protislovna.

3.2.1.4

EESO opozarja, da je za uresničitev trajnostnega razvoja nepogrešljivo in nujno, da se mu namenijo finančna sredstva, večja od tistih, ki so mu dodeljena sedaj ali predvidena v finančnih perspektivah za 2007-2013. Poleg tega se EESO ob upoštevanju finančnih sredstev in dejstva, da je okolje skupno javno dobro, ki ne pozna meja, in bistveni del strategije za trajnostni razvoj, sprašuje, ali ne bi bilo priporočljivo, da se zadevne investicije izvzamejo iz izračuna proračunskega primanjkljaja, kot ga predvideva Pakt o stabilnosti in rasti (4).

3.2.1.5

Evropa lahko ima pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu in vpliva na njegov razvoj v smeri intenzivnejšega trajnostnega razvoja. Vendar predvidena finančna sredstva za to ne zadostujejo. Evropska unija mora govoriti z enim glasom. Države članice, ne glede na svojo velikost ali pomembnost, imajo le majhen učinek na svetovni razvoj. Usklajevanje njihovih prizadevanj za uresničevanje skupnih ciljev v okviru Evropske unije je nujno potrebno.

3.2.2

Gospodarska donosnost socialne kohezije in očitna ugotovitev, da poleg svojega socialnega dosega in zmanjšanja nesorazmerij kohezijski proces prinaša tudi količinske izboljšave parametrov gospodarske rasti v ožjem pomenu.

3.3

Ves program je usmerjen k iskanju in približevanju uresničevanja te svetovne politične vizije, temelji na osnovnem pojmu trajnostnega razvoja, kot je opredeljen znotraj kompleksnega okvira gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti.

3.4

Skupaj z zadevnimi analizami Tretjega poročila o ekonomski in socialni koheziji besedilo Odbora zastavlja vprašanje in temo razprave o organizaciji medregionalnega sodelovanja in postopku, ki naj bi ga spodbudil.

3.4.1

Predlaga se odprava „programskih dopolnil“ okvirov podpore Skupnosti ter samih okvirov podpore Skupnosti kot instrumentov upravljanja in njihovo zamenjavo z enakovrednim strateškim besedilom o koheziji, uravnoteženim na ravni Skupnosti.

3.4.2

Prav tako se ob upoštevanju ugotovljene neučinkovitosti glede dosedanje prakse s 60 ali 70 prednostnimi nalogami v nekdanjih besedilih predlaga, da se namesto tega določijo tri ali štiri prednostne naloge, ki bodo specifične za vsako državo, in še eno skupno, ki jo predstavlja upravna reforma. Da bi bolje upoštevala posebnosti držav članic, bi Evropska unija lahko poleg tega sprejela bolj prilagodljive in decentralizirane načine upravljanja, ob tem pa bi še vedno predpisovala popolno transparentnost in strogost.

3.4.3

Zdi se, da ima predlog za spremembo načina nadzora ekonomskega in finančnega upravljanja izreden pomen: namesto da bi izvajali nadzor od projekta do projekta, se predhodno sklene pakt o zaupnosti, ki določa tozadevna pravila. V tem načrtu se mora postopek nadzora izvajati v enotnem okviru, ki mora biti sprejemljiv za vse zadevne institucije.

3.4.4

Poleg tega EESO izraža svojo zaskrbljenost zaradi vedno večje razlike med obveznostmi in plačili.Odbor ocenjuje, da bo ob koncu programskega obdobja 2007-2013 ta razlika dosegla 188 milijard evrov oziroma enoletni proračun. EESO zato meni, da je treba finančne perspektive oblikovati bolj prožno. Z možnostjo podaljšanja plačilnega roka za eno leto za obveznosti, sprejete v okviru strukturnih skladov (sprememba pravila n+2 v n+3), bo mogoče uporabljati vsote, ki so tako na razpolago na enostavnejši način, brez časovnega pritiska, kar se bo izkazalo za bolj razsodno in učinkovito.

3.5

Pri razpravi mora biti v ospredju ugotovitev, da so proračun Skupnosti in finančna sredstva EU neposredno odvisna od stopnje gospodarskega razvoja različnih držav članic in od zneska nacionalnih BDP.

3.5.1

Proračun Skupnosti potemtakem s svojim prispevkom za spodbujanje gospodarskega razvoja tudi desetih novih držav ustvarja razmere, ki so nujne za izboljšavo in razširitev osnove za izračun lastnih prihodkov v prihodnosti. Dejansko bo posledica okrepitve zmogljivosti vsake države in povečanje nacionalnih BDP tudi okrepitev proračuna Skupnosti zaradi povečanih prispevkov držav članic (izračun na podlagi določenega odstotka na povečani osnovi).

3.5.2

Po drugi strani Odbor opozarja, da se z vključevanjem trgov novih držav članic v evropski enotni trg zagotavljajo boljše perspektive rasti petnajstih starih držav članic. Zagotovo ni težko izmeriti stopnjo dodatne rasti, za katero lahko vsaka država petnajsterice pričakuje, da jo bo dosegla z multiplikacijskimi učinki razvoja novih držav in z vključevanjem njihovih trgov v enotni evropski trg. Na vsak način bo dodatna rast, ki se pričakuje za evropsko petnajsterico, prinašala tudi nova sredstva za proračun Skupnosti.

3.5.3

Razen tega EESO meni, da bi se naj pri razdelitvi sredstev EU v skladu z osnovnim ciljem, konvergenco, prednostno upoštevale potrebe novih držav članic, kjer je mnogo slabo razvitih regij in postopeh integracije še ni zaključen.

3.5.4

EESO meni, da je treba zelo pazljivo upoštevati ne samo zgornjo mejo evropskega proračuna, temveč tudi napovedi, na katerih temelji. Dejansko temelji na bruto prihodku Skupnosti, ki je lahko predmet napovedi samo na podlagi delovnih hipotez o gospodarski rasti, valutni pariteti med evrom in dolarjem, ceni surove nafte itd. Zato obstajajo številne negotovosti, ki vplivajo na celotna finančna sredstva. EESO Evropski komisiji priporoča, da pripravi rezervne scenarije na podlagi domnev, tako pesimistične kot optimistične, tako da se določi razpon, znotraj katerega bodo določeni letni proračuni za obdobje 2007-2013.

3.6

EESO meni, da je treba za obravnavo dveh spremenljivk, tj. ekonomska ocena (strošek) visoko zastavljenih političnih ciljev in (nezadostna) razpoložljiva finančna sredstva, ugotoviti, v kakšni meri razpoložljiva sredstva zadostujejo za dosego ciljev.

3.7

V procesu prilagajanja obeh pomembnih dejavnikov se postavlja naslednja dilema: ali se bodo pod pritiskom prilagajanja zmanjšali politični cilji in vizija, ki jo predstavljajo, da bi se dosegla raven razpoložljivih sredstev, ali bo nasprotno treba povečati sredstva do te mere, da bodo zadostovala, da bi glavni cilji ostali nespremenjeni? Ta dilema lahko ostane teoretična, če se realistično in učinkovito zagotovi primeren obseg razpoložljivih sredstev.

3.8

Če so ti cilji nujni za učinkovito izgradnjo skupne prihodnosti Evrope, se zdi njihova „razvodenitev“ problematična. V tem smislu ni lahko niti sprejeti niti povsem razumeti poskusa Evropske komisije, da bi ponovno opredelila potrebna ravnovesja, ker bi bila očitna posledica tega oslabitev morebitnih učinkov njenih političnih ciljev.

4.1

Kot je razvidno iz besedila sporočila, je Komisija, preden je dosegla sporazumni predlog, oklevala med tremi možnostmi glede določitve zgornje meje odobrenih sredstev za prevzem obveznosti iz proračuna Skupnosti ob upoštevanju nedavnega dogajanja v zvezi s tem vprašanjem.

4.2

Prva možnost je določala, da v skladu z željo, ki so jo izrazile nekatere države članice, zgornja meja znaša 1 % BDP. Evropska komisija jasno meni, da je takšen odstotek povsem nezadosten.

4.3

V skladu z drugo možnostjo se zgornja meja dvigne do 1,30 % BDP. Evropska komisija meni, da lahko ta številka, ne da bi bila pretirana, Evropski uniji omogoči, da bolje odgovori na zahteve uresničevanja vseh njenih političnih ciljev.

4.4

V skladu s tretjo možnostjo naj bi zgornja meja ostala pri 1,24 % BDP, kar ustreza sedanjemu finančnemu okviru. Toda Evropska komisija želi jasno povedati, da bo, če bo ta številka dokončno sprejeta, treba izvesti rebalans proračuna Evropske unije, da bi lahko sprostili kritje za financiranje novih prednostnih nalog.

4.5

Evropska komisija je nazadnje sprejela tretjo možnost, ki pomeni:

4.5.1

prvič, ohranitev sedanjega proračunskega okvira, kar postavlja vprašanje, ali je navsezadnje mogoče zagotoviti tudi prevzem obveznosti in finančno kritje novih prednostnih nalog z istimi proračunskimi prihodki, s katerimi se je doslej financiralo manjše število prednostnih nalog. Treba je opozoriti, da je za raven razvoja v večini desetih novih držav članic (ki jih bo pozneje dvanajst) značilen bistven zaostanek v primerjavi z evropsko petnajsterico in da bo torej potrebna učinkovita finančna podpora, da se zagotovi njihov razvoj, kar bo predstavljalo nova sredstva v velikih zneskih. Besedilo Komisije v tej točki določa, da „bo v razširjeni Uniji povprečni BDP na prebivalca za več kot 12 % nižji od tistega, ki velja za evropsko petnajsterico, medtem ko se bodo razlike na področju prihodkov v celoti podvojile“;

4.5.2

drugič, prestrukturiranje in nova uravnoteženja proračuna Skupnosti: zastavlja se vprašanje, ali bodo tako zahtevane reforme in nova uravnoteženja privedli tudi do enakovrednih „upadov“ političnih ciljev, ki jih v samem sporočilu zastavlja Evropska komisija, kar bi povzročilo slabitev potrebnih podlag za izgradnjo naše skupne evropske prihodnosti;

4.5.3

tretjič, izrazito federalna struktura in način delovanja, ki ju bo EU pridobila s sprejetjem in uveljavitvijo ustavne listine v smislu oslabitve subsidiarnosti, razširitve in okrepitve skupnih evropskih politik in posledično ustreznih sredstev, ki jih le-te zahtevajo;

4.5.4

EESO ugotavlja in v besedilu sporočila Komisije izpostavlja določeno število odlomkov, da bi poudaril možne finančne vrzeli, ki bi se lahko pojavile v programskem obdobju 2007-2013 in katerih posledica bi lahko bila sprememba političnih pričakovanj ter izguba vsakršne možnosti, da bi uresničili opisani in predlagani akcijski načrt.

4.5.5

Dejansko Komisija, ki je v svojem pristopu spravljiva, previdna in uravnotežena, ne pozabi poudariti, da „ob upoštevanju asimetričnega učinka širitve na proračun Skupnosti že sama ohranitev doseženega zahteva okrepitev finančnih sredstev“ (uvod). Ta elegantno oblikovana opomba ne dopušča nobenega dvoma, da brez povečanja virov ne bo mogoče niti zgolj ohraniti, kar je bilo v Skupnosti doseženega, kaj šele obogatiti.

4.5.6

Še več, Komisija je še podkrepila to trditev z omembo vztrajne širitve prepada med političnimi obveznostmi EU in njeno nezmožnostjo, da bi jih plačala, ter usihanja zmožnosti Unije, da bi držala obljube na številnih novih prednostnih področjih (uvod), zaradi pomanjkanja politične volje in nezadostnih sredstev.

4.5.7

Podobne namige je najti tudi v drugih odlomkih besedila sporočila. Tako poglavje II. poudarja, da je „postala razlika med zahtevami do Unije in sredstvi, s katerimi razpolaga, prevelika“, in takoj zatem opozarja, da „naložiti Uniji vrsto ciljev in ji nato zavrniti potrebna sredstva, pomeni njeno izpostavite utemeljenim kritikam državljanov, ki so bili v svojih upravičenih pričakovanjih razočarani“.

4.5.8

EESO meni, da je utemeljena pripomba Komisije, da „bodo vse države članice izgubile“, če ne bo dosežen sporazum o ciljih evropskega projekta in če se sredstva, ki so potrebna za njihovo uresničitev, ne bodo sprostila.

4.5.9

Pri ocenjevanju zgoraj omenjenih pripomb je treba upoštevati tudi ugotovitev, da z vključitvijo Evropskega razvojnega sklada v proračun Skupnosti v novem programskem obdobju 2007-2013 slednji ne bo ostal na sedanji ravni, temveč se bo dejansko znižal.

4.5.10

V programskem obdobju 2007-2013 bi se okrepile skupne evropske politike, medtem ko bi se omejile ustrezne politike na nacionalni ravni. Tak razvoj upravičuje dejstvo, da se Evropska unija ne more preleviti v golega upravitelja nacionalnih dejavnosti. Skupni interes zahteva oblikovanje in izvedbo skupnih evropskih politik.

4.5.11

Vendar povečevanje koristnosti Unije ne more biti prepuščeno nacionalnim politikam. Komisija odkrito pojasnjuje, da je za občutno povečanje njene koristnosti treba razpolagati s pomembnimi kritičnimi masami na nadnacionalni ravni in da je to učinkovitost mogoče najbolje doseči prek skupnih politik (str. 5 francoskega izvirnika).

4.5.12

Zato je zmotno misliti, da gre samo za preprosto vprašanje prerazporeditve sredstev med države članice. Ravno nasprotno, treba ga je predstaviti kot vprašanje optimizacije učinka skupnih evropskih politik, da bi še povečali dodano vrednost sredstev Skupnosti, ki so jim na voljo (str. 5 francoskega izvirnika).

4.5.13

Komisija poleg tega v naštevanju pozitivnih točk poudarja pomen pomoči Skupnosti in pripadajočega ustvarjanja evropske dodane vrednosti za vsak evro, ki bo nakazan iz proračuna Skupnosti.

4.5.14

Tovrstne reference so tudi v naslednjih odlomkih besedila Komisije:

4.5.15

EESO meni, da je koristno opozoriti na absurdnost želje po več Evrope z zniževanjem razpoložljivih sredstev. Poleg tega bo omejitev lastnih sredstev na 1 % BDP naposled privedla do rezov v dotacijah strukturnih in kohezijskih politik, saj bodo ob upoštevanju finančnega okvira skupne kmetijske politike do leta 2013 vsa naknadna znižanja, do katerih bo prišlo zaradi znižanja proračuna Skupnosti, merila na ta kohezijski ukrep z drastičnimi posledicami v zvezi z izzivi in potrebami, ki izhajajo iz širitve EU. Še več, s takšnim razvojem bo vsaka pobuda ali spodbujanje na področju razvoja brez vsebine in vrednosti.

4.5.16

EESO na podlagi teh pripomb meni, da je treba preseči zadržke Komisije in se odločiti za povečanje lastnih sredstev proračuna Skupnosti za novo programsko obdobje 2007-2013 v primerjavi z veljavnim proračunskim okvirom na maksimalni znesek 1,30 % BDP, hkrati pa zagotoviti, da letno približevanje tej meji ne niha preveč.

4.5.17

To stališče še bolj okrepi ugotovitev, da se, kar zadeva gospodarstvo držav, ki so neto plačnice v proračun Skupnosti, del sredstev, ki so na voljo iz strukturnih skladov, prek izvoza vrne vanje. To vprašanje se je obravnavalo že na ravni evropske petnajsterice in se pričakuje, da bo mehanizem deloval na isti način v Evropi 25 držav članic. Potemtakem se bo pomemben delež sredstev, ki se bodo sprostila za razvoj 10 novih držav, vrnil tudi v države, ki so neto plačnice v proračun Skupnosti (trg tehnološke in elektronske opreme, opravljanje strokovnih storitev, prenos znanja itd.). Tega vidika vprašanja ni mogoče zanemariti pri prihodnji pripravi novega proračuna Skupnosti. Komisija se v besedilu sporočila sklicuje na to vprašanje, ko opozarja, da se z uporabo pravil enotnega trga tudi na področju notranjega trga doseže izmerljiva dodana vrednost zaradi povečanja trgovinske menjave znotraj Skupnosti med najmanj razvitimi državami članicami in regijami na eni strani ter preostalo EU na drugi strani. Razlog za ta razmah notranjih transakcij je, da „se skoraj četrtina izdatkov za programe na teh področjih preostali Uniji vrne v obliki povečanega izvoza“.

4.6

EESO se v celoti pridružuje pripombam Komisije o posledicah pridobitve evropskega državljanstva. Seveda se prednosti le-tega ne smejo omejevati na svoboščine trga: poleg svobode, pravice in varnosti je treba zagotoviti tudi dostop do javnih storitev, ki so temeljnega pomena na skupni evropski ravni. Komisija upravičeno ugotavlja, da morajo biti „ugodnosti Evrope brez meja“„pravično razpoložljive in dostopne“. Unija je dolžna dopolniti prizadevanja držav članic v tem pogledu, vendar ta ukrep prinaša strošek.

4.7

EESO se pridružuje tudi analizi Komisije, po kateri je treba razpolagati ne samo s sredstvi, temveč tudi z zmožnostmi za njihovo uporabo, če hočemo, da bo Evropa igrala vlogo vodje (podpora za razvoj, trgovinska politika, zunanja politika, varnostna politika, na zunanje odnose vezani deli drugih politik itd. (str. 6 francoskega izvirnika)).

4.7.1

Poleg tega se na osnovi določb ustavne listine Evropske unije, katere sprejetje poteka, se zaščita evropskega državljana, h kateri se je EU zavezala, ne omejuje le na preprosto priznanje te nujnosti, temveč ji dodeljuje ustrezno pravno dolžnost, da državljana zavaruje, in ji s tem nalaga zaveze in obveznosti za odškodnino (na primer za osebe, ki so bile žrtve terorističnih dejanj ali naravnih nesreč).

4.8

Četudi EESO izraža zadovoljstvo zaradi doseženega povečanja nekaterih proračunskih postavk, je treba vendarle uvideti, da gledano v odstotkih ta povečanja niso tako velika. Tako se povečanje sredstev za 162 %, ki je predvideno za sedemletno obdobje 2007-2013 v poglavju „Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica“, nanaša samo na 2.239 milijonov evrov. V istem obdobju se bodo izdatki za kmetijstvo znižali za 3 % oziroma 1.442 milijonov evrov. Ob koncu tega obdobja bodo izdatki za ti dve poglavji znašali 2 % in 26 % proračuna. Pri deležu kmetijskih sredstev je treba upoštevati, da se bo morala skupna kmetijska politika zaradi širitve EU in reforme drugih skupnih tržnih organizacij odzvati novim velikim izzivom.

5.1

Niti besedilo sporočila niti Tretje poročilo o ekonomski in socialni koheziji ne obravnavata vprašanja, ki bo odvisno od načina njegove rešitve, zelo verjetno imelo posledice za proračun Skupnosti, to je vprašanje prostega pretoka delavcev iz desetih novih držav članic na trg dela sedanje petnajsterice ter uporabe dve-, pet- ali sedemletnega prehodnega obdobja. Na tem področju si je treba zastaviti vprašanje, v kakšni meri bodo omejitve za delavce iz desetih novih držav pristopnic v petnajsterici prizadele njihov gospodarski in socialni razvoj.

5.2

Drug možen predmet razprave je zveza med prispevkom evropskih skladov in točko, do katere je prišlo deset novih držav članic, da po pravilih sprejmejo obveznosti, ki so jih že prevzele, in jih postavijo v ospredje.

5.3

Za obravnavo gospodarskih pričakovanj za določeno obdobje je treba ločeno proučiti lastna sredstva in proračunske izdatke. Sporočilo Komisije je zgrajeno na primerljivi shemi: poglavje IV. je posvečeno novemu finančnemu okviru s posebnim poudarkom na izdatkih, medtem ko poglavje V. izraža razmišljanja o sistemu financiranja.

5.4

To mnenje daje poudarek pregledu izdatkov, ker si EESO pridržuje pravico, da se vrne na poglavje o lastnih sredstvih, ko bo Komisija poročilo o tej temi predložila Svetu.

5.5

Toda v sedanji fazi EESO meni, da mora izraziti svoje mnenje o naslednjih dveh točkah:

5.6.1

EESO po drugi strani izraža ostre zadržke glede splošnega korekcijskega mehanizma, ki bo zgolj institucionaliziral načelo „pravičnega povračila“. Gre za obliko solidarnosti manj bogatih držav z najbogatejšimi državami, ki je nesprejemljiva. V poročilu iz leta 1998 je Komisija že opravila simulacije posledic takšnega mehanizma. Pokazalo se je, da bi bilo leta 1996 ob predpostavki uporabe splošnega korekcijskega mehanizma v 5 državah (UK, D, NL, A, SV, 48,7 % BDP) in njihove izključitve iz korekcijskega financiranja breme razdeljeno med deset drugih držav, ki predstavljajo 48,9 % BDP EU! Nedavna širitev na države z nižjo življenjsko ravnjo bi še povečala to krivico.

5.6.2

V vsakem primeru, če bi se izkazalo, da je splošni korekcijski mehanizem potreben, EESO meni, da ob popravku neuravnoteženosti ne bi bilo treba upoštevati izdatkov, ki nastanejo v okviru strukturnih pomoči, ker izrecno sledijo cilju prerazporeditve.

5.6.3

EESO je mnenja, da bi v primeru vzpostavitve splošnega korekcijskega mehanizma izračun salda proračuna moral temeljiti le na operativnih izdatkih, kot je bilo predlagano v Berlinu leta 1999. Tako bi se preprečili izkrivljeni učinki, ki so povezani z obremenitvijo upravnih izdatkov Unije in izdatkov politik Skupnosti v državi, v kateri se ti izdatki dejansko plačajo. To bi se hkrati bolje ujemalo z metodo „direct budgeting“, ki določa, da se upravni stroški priključijo operativnim stroškom, ki jih povzročijo, in da se sredstva za upravne izdatke porazdelijo na vse kategorije.

5.6

Kar zadeva vprašanje posrednega obdavčenja, EESO poleg tega povzema predlog, ki ga je oblikoval v svojem mnenju o splošni uvedbi in medobratovalnosti sistemov elektronskega plačevanja cestnine v Skupnosti, namreč morebitno oblikovanje evropskega sklada za prometne infrastrukture, ki bi se financiral iz dajatve, ki bi znašala 1 cent na liter porabljenega goriva za vsako vozilo.

5.7

EESO se zavzema za predlog Komisije, da bi uskladili proračunsko programsko obdobje z ustreznim trajanjem mandata evropskih institucij (Evropski parlament, Komisija).

5.8.1

EESO izraža zadovoljstvo zaradi vpisa finančnih perspektiv v ustavo. S tem bo proračunski okvir EU trdnejši.

5.8.2

Vendar EESO obžaluje, da Evropski svet ni šel po poti pobud Evropske konvencije, da bi se finančne perspektive kratkoročno sprejemale s kvalificirano večino. Evropski svet je dejansko raje ohranil soglasje, ki mu je dodal možnost prehoda na kvalificirano večino, če bi bila ta odločitev sprejeta s soglasjem v Evropskem svetu! EESO se seveda boji, da bi ohranitev soglasja Unijo spravila v resno ustavno krizo ali da bi se zmanjšale politične ambicije Unije.

5.8

EESO podpira predlog, po katerem bi bil Evropski parlament glavni organ, pristojen za proračun Skupnosti, za katerega bi prevzel odgovornost v celoti, tako za njegov obvezni kot neobvezni del.

5.9

EESO se poleg tega zdi potrebno opozoriti, da se zdi, da besedilo Komisije, čeprav lizbonska strategija postavlja očitne izzive in nujno pomeni, da je treba narediti nekatere prve korake, ne predlaga konkretnih ukrepov, ki bi spodbudili gospodarski razvoj v Uniji. Edina praktična misel, ki izhaja iz dokumenta (poglavje IV., Novi finančni okvir, C Prožnost), je oblikovanje posebnega sklada za spremljanje gospodarske rasti, vendar so sredstva, ki so mu namenjena, ocenjena kot popolnoma nezadostna. EESO v tej zvezi opozarja, da je izvedba lizbonske strategije temeljila na predpostavki povprečne stopnje letne rasti, ki znaša 3 %, medtem ko napovedi za prihodnja leta ne presegajo 2,3 % v Evropi 27 držav članic. Še več, Unija, ki pozna šibko gospodarsko rast že od leta 2000, ne uspe znižati tega „primanjkljaja gospodarske rasti“.

5.10

Potemtakem je treba zadevne zneske povečati, da bi se izpolnil temeljni pogoj za napredek in uspeh lizbonske strategije, namreč sprememba našega sistema za investiranje v usposabljanje in raziskave.