Sporazumi o izbiri sodišča med strankami v mednarodnem poslovanju

Podjetja Evropske unije (EU), vključena v mednarodne pravne posle, morajo biti prepričana, da bo njihov sporazum o izbiri sodišča spoštovan in da bo sodba, ki jo izda izbrano sodišče, mednarodno priznana.

AKT

Sklep Sveta 2014/887/EU z dne 4. decembra 2014 o odobritvi Haaške konvencije z dne 30. junija 2005 o sporazumih o izbiri sodišča v imenu Evropske unije

POVZETEK

Podjetja Evropske unije (EU), vključena v mednarodne pravne posle, morajo biti prepričana, da bo njihov sporazum o izbiri sodišča spoštovan in da bo sodba, ki jo izda izbrano sodišče, mednarodno priznana.

KAJ JE NAMEN KONVENCIJE?

Ureja priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v sporih, ki izhajajo iz komercialnih poslov, v katerih so stranke transakcij izključno pristojnost dodelile sodišču, ki so ga izbrale same. Pogodbenice Konvencije so tako države znotraj kot tudi zunaj EU.

Konvencija o sporazumih o izbiri sodišča je bila sklenjena v okviru Haške konference o mednarodnem zasebnem pravu 30. junija 2005.

KLJUČNE TOČKE

Konvencija velja za sporazume o izbiri izključno pristojnega sodišča v mednarodnih civilnih in gospodarskih zadevah, vendar izključuje več vprašanj, vključno z naslednjimi:

• potrošniške pogodbe in pogodbe o zaposlitvi,
• pravna sposobnost fizičnih oseb,
• družinskopravne zadeve,
• veljavnost pravnih oseb in pravic intelektualne lastnine,
• arbitraža in drugi postopki alternativnega reševanja sporov.

Sporazum o izbiri izključno pristojnega sodišča lahko skleneta 2 stranki ali več in z njim določita, katera sodišča (1 posebno sodišče ali več) 1 države pogodbenice so pristojna za spore v povezavi z določenim pravnim razmerjem. Sporazum je upoštevan kot izključen, razen če vpletene stranke ne določijo drugače.

Določeno sodišče je edino sodišče s pristojnostjo za obravnavo sporov, za katere velja sporazum o izbiri sodišča, razen če se odloči, da sporazum po nacionalnem pravu sodišča ni veljaven. Katero koli drugo sodišče države pogodbenice (neizbrano sodišče) mora prekiniti ali ustaviti postopke, zaradi katerih je kršen sporazum o izbiri sodišča, razen:

• če je sporazum v skladu z zakonodajo države določenega sodišča ničen in neveljaven,
• če stranka ni imela poslovne sposobnosti za sklenitev sporazuma po pravu države druge stranke,
• če je izvajanje sporazuma v nasprotju z javnim redom države neizbranega sodišča,
• če izvajanje sporazuma ni mogoče ali pa določeno sodišče odloči, da zadeve ne bo obravnavalo.

Druge države pogodbenice morajo priznati in izvršiti izvršljivo sodbo določenega sodišča.

Izvrševanje v drugih državah pogodbenicah se lahko odloži, če je sodna odločba predmet pregleda ali če se rok za pregled sodne odločbe še ni iztekel. Konvencija določa tudi številne druge situacije, ko je mogoča zavrnitev priznavanja in izvrševanja. Besedilo navaja tudi dokumente, potrebne za zahtevanje priznavanja in izvrševanja.

Konvencija omogoča pogodbenim strankam, da izključijo nekatera vprašanja iz Konvencije. Ko je EU podala uradno soglasje, je dala izjavo, da Konvencije ne bo vključila v določena zavarovanja.

EU je Konvencijo podpisala leta 2009 in ratificirala 11. junija 2015. Konvencija je posledično zavezujoča za vse države EU (razen Danske).

Notranji predpisi EU o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah so bili reformirani z Uredbo (EU) št. 1215/2012 (Bruselj I) za zagotavljanje skladnosti s Konvencijo.

Za več informacij glejte:

• Sporočilo Evropske komisije za medije o Konvenciji o izbiri sodišča
• Spletna stran Evropske Komisije za civilno pravosodje

POVEZANI AKTI

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1-32)

Zadnja posodobitev 13.05.2015