Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Tihotapljenje migrantov po kopnem, morju in zraku – Protokol ZN

POVZETEK:

Sklep Sveta 2006/616/ES in 2006/617/ES o sklenitvi Protokola ZN proti tihotapljenju migrantov (po kopnem, morju in zraku), ki dopolnjujeta konvencijo ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEH SKLEPOV?

Uradno odobravata, da EU podpiše protokol ZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju ali zraku v obsegu, ki spada v pristojnost EU. Cilj tega protokola h konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu je preprečitev in boj proti tihotapljenju migrantov, spodbujanje sodelovanja med državami podpisnicami in zaščita pravic pretihotapljenih migrantov.

KLJUČNE TOČKE

Države podpisnice morajo naslednja dejanja opredeliti kot kazniva, če so zagrešena namerno zaradi finančne ali materialne koristi:

  • tihotapljenje migrantov, tj. nezakonit prevoz oseb v državo, v kateri oseba ni državljan in nima stalnega prebivališča;
  • kadar se izvedejo za namen omogočanja tihotapljenja migrantov: izdelava, dobava, zagotavljanje ali posedovanje lažnih potnih ali osebnih dokumentov;
  • omogočanje osebi, da ostane v državi brez izpolnjevanja potrebnih zahtev za zakonito bivanje;
  • poskušanje, sodelovanje in napeljevanje k zagrešitvi teh kaznivih dejanj.

Države podpisnice morajo upoštevati tudi naslednje okoliščine, ki prispevajo k resnosti kaznivega dejanja (tj. obremenilne okoliščine):

  • ogrožanje življenja ali varnosti zadevnih migrantov;
  • povzročanje nehumanega ali poniževalnega ravnanja, vključno z izkoriščanjem teh migrantov.

Proti žrtvam tihotapljenja migrantov se ne sme uvesti kazenskega postopka.

Področje uporabe

Protokol se uporablja za:

  • preprečevanje, preiskovanje in pregon zgornjih kaznivih dejanj (kadar so mednarodne narave in je vključena organizirana kriminalna skupina);
  • zaščito pravic žrtev teh kaznivih dejanj.

Ukrepi proti tihotapljenju migrantov po morju

  • Če država sumi, da plovilo brez nacionalnosti tihotapi migrante, se lahko vkrca in preišče plovilo.
  • Če država sumi, da plovilo tuje registracije tihotapi migrante, mora obvestiti državo, v kateri je plovilo registrirano (državo zastave) in zahtevati potrditev registracije in dovoljenje za ukrepanje. Če so sumi potrjeni, se lahko država prosilka:
    • vkrca na plovilo in ga preišče ter nato sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s plovilom ter osebami in tovorom na krovu in
    • mora zagotoviti varnost in humano ravnanje z osebami na krovu.
  • Če se ne ugotovi nobena neposredna nevarnost, se ne sprejmejo nobeni dodatni ukrepi brez izrecnega dovoljenja države zastave.

Mednarodno sodelovanje

Države morajo sodelovati pri krepitvi obmejnih kontrol in so upravičene zavrniti vstop vsakemu, ki je vpleten v tihotapljenje migrantov. Države, ki imajo skupne meje ali ležijo ob poteh, ki jih uporabljajo kriminalne skupine, si morajo izmenjati nekatere informacije, kot na primer:

  • odhodne in namembne točke, ki jih uporabljajo tihotapci,
  • poti in uporabljene oblike prevoza,
  • načine in sredstva za:
    • skrivanje in prevoz oseb,
    • zlorabo potnih in osebnih dokumentov.

Države z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami morajo zagotoviti tehnično pomoč tistim državam, ki so za migrante pogosto države porekla ali tranzita.

Preprečevanje, zaščita, pomoč in vračanje

Države morajo v številnih primerih sprejeti ukrepe, s katerimi preprečijo tihotapljenje in obravnavajo žrtve tihotapljenja. Ti vključujejo naslednje:

  • kampanje za ozaveščanje javnosti in razvojne programe ter sodelovanje na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni za boj proti vzrokom tihotapljenja migrantov, zlasti revščini in nerazvitosti;
  • ukrepe za zaščito pravic migrantov, ki so žrtve tihotapljenja, zlasti žensk in otrok;
  • zagotovitev zaščite proti nasilju, ki se lahko povzroči migrantom, in pomoči tistim, katerih življenje ali varnost sta ogroženi zaradi tihotapljenja;
  • uvedbo vračanja državljanov ali oseb, ki imajo pravico do stalnega prebivališča na njihovem ozemlju in so bili žrtve tihotapljenja.

OZADJE

Direktiva 2002/90/ES in Okvirni sklep 2002/946/PNZ določata skupno opredelitev za kršitev pomoči pri nezakoniti migraciji in minimalna pravila za kazni in obveznosti pravnih oseb.

AKT

Sklep Sveta 2006/616/ES z dne 24. julija 2006 o sklenitvi Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, v kolikor določbe Protokola sodijo na področje uporabe členov 179 in 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v imenu Evropske skupnosti (UL L 262, 22.9.2006, str. 24–33).

Sklep Sveta 2006/617/ES z dne 24. julija 2006 o sklenitvi Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, v kolikor določbe Protokola sodijo na področje uporabe naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v imenu Evropske skupnosti (UL L 262, 22.9.2006, str. 34–43).

POVEZANI AKTI

Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvira na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 1–3).

Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 17–18).

Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L 261, 6.8.2004, str. 19–23).

Zadnja posodobitev 04.02.2016

Top