Svoboda gibanja in prebivanja v EU

KLJUČNE TOČKE

Državljani EU z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom lahko:

• vstopijo v drugo državo članico EU, ne da bi potrebovali izstopni ali vstopni vizum. Družinski člani, ki niso državljani države članice, ne potrebujejo niti izstopnega niti vstopnega vizuma, če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje;
• v drugi državi članici lahko prebivajo do treh mesecev brez kakšnih koli pogojev ali formalnosti;
• v drugi državi članici lahko prebivajo več kot tri mesece pod določenimi pogoji, ki so odvisni od njihovega statusa v državi gostiteljici:
  • za zaposlene ali samozaposlene ne veljajo nobeni drugi pogoji,
  • študenti in osebe, ki ne delajo za plačilo, na primer upokojenci, morajo imeti dovolj sredstev zase in za svojo družino, da ne obremenjujejo sistema socialne pomoči države gostiteljice, ter celovito zavarovalno kritje za primer bolezni;
• se morajo prijaviti pri ustreznih organih, če v državi prebivajo več kot tri mesece. Če njihovi družinski člani niso državljani EU, potrebujejo dovoljenje za prebivanje, ki velja pet let;
• do dovoljenja za stalno prebivanje so upravičeni, če pet let neprekinjeno zakonito prebivajo v drugi državi članici. To velja tudi za njihove spremljajoče družinske člane;
• imajo pravico do enake obravnave kot državljani države gostiteljice. Kljub temu pa organi države gostiteljice niso dolžni odobriti dajatev državljanom EU, ki prve tri mesece njihovega prebivanja ne delajo za plačilo.

Poleg tega:

• družinski člani državljana EU imajo lahko pod določenimi pogoji pravico, da še naprej živijo v zadevni državi, tudi če sam državljan EU umre ali zapusti državo;
• državljani EU ali njihovi družinski člani so lahko izgnani, če se vedejo na način, ki resno ogroža katerega od temeljnih interesov družbe;
• edine bolezni, ki upravičujejo omejevanje človekove svobode gibanja, so tiste, za katere Svetovna zdravstvena organizacija meni, da lahko povzročijo epidemijo.