Varstvo biotske raznovrstnosti Evrope (Natura 2000)
POVZETEK:
Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?
-
Njen namen je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti v Evropski uniji z ohranjanjem:
-
naravnih habitatov in
-
prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
-
Vzpostavlja omrežje Natura 2000, ki je največje ekološko omrežje na svetu. Natura 2000 zajema posebna ohranitvena območja, ki so jih države EU določile v skladu s to direktivo. Natura 2000 zajema tudi posebna območja varstva, določena v skladu z direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES).
KLJUČNE TOČKE
Varstvo območij (omrežje Natura 2000)
-
V Prilogah I in II direktive so našteti tipi habitatov in vrste posebna ohranitvena območja, za katerih ohranitev je treba določiti posebna ohranitvena območja*. Nekateri od njih so opredeljeni kot prednostni habitati ali vrste, ki jim grozi nevarnost izginotja in za katere se uporabljajo posebna pravila.
-
V Prilogi III so našteta merila za izbiranje območij, ki se upravičeno lahko opredelijo kot območja, pomembna za Skupnost, in določijo za posebna ohranitvena območja.
-
Postopek določitve poteka v treh fazah:
-
1.
Na podlagi meril iz prilog vsaka država EU sestavi seznam območij z naravnimi habitati ter prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.
-
2.
Evropska komisija na podlagi nacionalnih seznamov in v soglasju z državami EU sprejme
seznam območij, pomembnih za Skupnost, za vsako od
devetih biogeografskih regij EU:
-
3.
Zadevna država EU mora območje, pomembno za Skupnost, v šestih letih od izbora določiti za posebno ohranitveno območje.
Posvetovalni postopek
-
Če Komisija meni, da območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom ali vrsto ni bilo vključeno v nacionalni seznam, lahko sproži posvetovalni postopek med seboj in zadevno državo. Če je rezultat tega postopka nezadovoljiv, lahko Komisija Svetu posreduje predlog o izbiri območja za območje, pomembno za Skupnost.
Cilji in ukrepi ohranjanja
-
Ko so določena posebna ohranitvena območja, morajo države EU uvesti ustrezne cilje in ukrepe ohranjanja. Storiti morajo vse, kar je v njihovi moči, da:
-
zagotovijo ohranitev habitatov na teh območjih;
-
preprečijo slabšanje stanja teh območij in vsako resno vznemirjanje vrst.
-
Države EU morajo tudi:
-
spodbujati ustrezno ravnanje z značilnostmi krajine, ki so bistvene za selitev, razširjanje in gensko izmenjavo prosto živečih vrst;
-
spremljati habitate in vrste.
Presoja načrtov/projektov
-
Opraviti je treba ustrezno presojo vsakega načrta ali projekta, ki bi lahko pomembno vplival na območje Natura 2000. Države EU lahko soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo pomembno vplival na celovitost varovanih območij.
-
Če ni drugih ustreznih rešitev, se lahko nekateri projekti, ki bodo imeli znaten škodljiv vpliv, vseeno dovolijo iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa (tj. socialnih ali gospodarskih razlogov). V teh primerih morajo države EU uvesti izravnalne ukrepe, da zagotovijo celovito usklajenost omrežja Natura 2000.
Varstvo vrst
Države EU morajo:
-
vzpostaviti sisteme strogega varstva živalskih in rastlinskih vrst, ki so posebno ogrožene (Priloga IV), ki prepovedujejo
-
vse oblike namernega ujetja ali ubitja osebkov teh vrst v naravi,
-
namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo,
-
namerno uničevanje ali odvzem jajc iz narave,
-
poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali počivališč;
-
prepovedati uporabo neselektivnih metod odvzema iz narave, ujetja ali ubitja nekaterih živalskih in rastlinskih vrst (Priloga V);
-
vzpostaviti sistem za spremljanje naključnega ujetja in ubitja živalskih vrst, ki so naštete v Prilogi IV(a);
-
Komisiji vsakih šest let poročati o ukrepih, ki so jih sprejele. Komisija nato izda zbirno poročilo, ki zajema celotno EU.
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Uporablja se od 10. junija 1992. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 10. junija 1994.
OZADJE
Omrežje Natura 2000 obsega skoraj petino zemljišča EU in več kot 250 000 km2 morske površine.
Več informacij je na voljo na straneh:
* KLJUČNI POJMI
Posebno ohranitveno območje: območje, pomembno za Skupnost (tj. EU), ki ga določijo države EU in kjer se uporabljajo potrebni ohranitveni ukrepi, da se zagotovi vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in/ali populacij vrst, za katere je bilo območje določeno.
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7–50).
Nadaljnje spremembe Direktive 92/43/EGS so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.
POVEZANI DOKUMENTI
Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prostoživečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7–25).
Glejte prečiščeno besedilo.
Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Stanje narave v Evropski uniji – Poročilo o stanju in trendih za habitatne tipe in vrste, ki jih zajemata direktivi o pticah in habitatih, za obdobje 2007–2012 v skladu z zahtevo iz člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah (COM(2015) 219 final z dne 20. maja 2015).
Zadnja posodobitev 21.02.2017