Sistem EU za trgovanje z emisijami

 

POVZETEK:

Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Vzpostavlja sistem Evropske unije (EU) za trgovanje z emisijami (ETS). Je temelj politik EU za boj proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način. Temelji na načelu omejitve in trgovine*.
• Prvotna zakonodaja je bila z razvojem sistema večkrat spremenjena. Najnovejše spremembe so bile sprejete v Direktivi (EU) 2023/958 in Direktivi (EU) 2023/959 kot del pobude EU „pripravljeni na 55“, katere namen je zagotoviti, da so politike EU v skladu s podnebnimi cilji evropske zakonodaje o podnebju. in obveznosti v okviru Evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma.

KLJUČNE TOČKE

Sedanja (četrta) faza ETS traja od leta 2021 do 2030. Za to obdobje si je EU zastavila nov, povečan cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 62 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2005.

Sistem se uporablja za:

• elektrarne;
• široko paleto energetsko intenzivnih industrijskih sektorjev;
• lete znotraj EU in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter odhodne lete v Švico in Združeno kraljestvo;
• pomorski promet (obveznosti predaje bodo postopoma uvedene med letoma 2024 in 2026);
• emisije:
  • ogljikovega dioksida (CO₂),
  • dušikovega oksida,
  • perfluoriranih ogljikovodikov,
  • metana

Vzpostavljen je bil nov ločen, samostojen sistem trgovanja z emisijami, ki zajema zgradbe, cestni promet in goriva za dodatne sektorje, ki ustrezajo industrijskim dejavnostim, ki jih obstoječi sistem trgovanja z emisijami ne zajema.

Olajšave

• Od 1. januarja 2005 so morali upravljavci vseh dejavnosti, ki jih zajema zakonodaja, vsako leto predati ustrezno število pravic do emisije, da pokrijejo svoje emisije toplogrednih plinov prejšnjega leta (ena emisija na tono ogljikovega dioksida (CO₂); ali enakovredno količino drugih močni toplogredni plini).
• Skupno število izdanih pravic v EU se vsako leto postopoma zmanjšuje: med letoma 2013 in 2020 za 1,74 %, med letoma 2021 in 2023 pa za 2,2 %. Med letoma 2024 in 2027 se bo zniževala za 4,3 % letno, od leta 2028 pa za 4,4 % letno.
• Sistem brezplačnih pravic je bil revidiran za reševanje vprašanja selitve virov CO₂* z osredotočanjem na sektorje, ki jim grozi selitev proizvodnje izven EU. V zvezi s tem bodo
  • bodo brezplačne pravice postopoma odpravljene na podlagi višjih stopenj znižanja;
  • je bil vzpostavljen mehanizem za prilagajanje meja ogljika (znan kot CBAM) (to je sistem določanja cen ogljika, ki se uporablja za energetsko intenzivne izdelke, uvožene v EU – brezplačna dodelitev v sistemu trgovanja z emisijami se bo postopoma opustila do leta 2034 za tistih sektorjih, ki jih pokriva mehanizem za prilagoditev meja ogljika).

Letalski sektor

• Do konca leta 2026 bodo cene ogljika v EU veljale za lete znotraj EU/EGP ter odhodne lete v Švico in Združeno kraljestvo, pri čemer se bo ohranilo trenutno omejeno geografsko območje za mednarodno uporabo pravil. Evropska komisija mora do 1. julija 2026 predložiti poročilo o oceni okoljske celovitosti sistema za izravnavo in zmanjšanje emisij CORSIA, ki ga je vzpostavila Mednarodna organizacija civilnega letalstva. Poročilu je treba priložiti zakonodajni predlog, ki ohranja ali širi obseg ETS na odhodne lete v luči okoljske celovitosti in ambicij CORSIA v zvezi s cilji iz Pariškega sporazuma. CORSIA bo veljala za zunajevropske lete v in iz držav, ki sodelujejo v CORSIA.
• Posodobljena pravila pospešujejo izvajanje načela onesnaževalec plača* s postopno odpravo brezplačnih pravic za letalski sektor s popolno prodajo na dražbi leta 2026.
• Od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2030 bo 20 milijonov pravic rezerviranih kot spodbuda za operaterje letal, da se odmaknejo od uporabe fosilnih goriv.

Ločen sistem trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje

Da bi spodbudili zmanjšanje emisij v sektorjih cestnega prometa in stavbah – ki niso bili zajeti v obstoječem sistemu trgovanja z emisijami – sta se sozakonodajalca strinjala, da bosta od leta 2027 vzpostavila ločen, a vzporeden sistem trgovanja z emisijami za emisije iz goriv, zgorevanih v zadevnih sektorjih. Za razliko od obstoječega ETS, tako imenovani ETS2 postavlja bistvo regulacije navzgor, torej na trošarinske zavezance za energijo (kot so davčna skladišča in dobavitelji goriv) in ne na končne porabnike goriv. Regulirani subjekti, zajeti v ETS2, bi morali predati pravice za svoje preverjene emisije, ki ustrezajo količinam goriv, ki so jih sprostili v porabo. Čeprav se bo predaja pravic v okviru ETS2 začela šele leta 2028 za emisije iz leta 2027, se bo spremljanje in poročanje o emisijah začelo s 1. januarjem 2025. Pravice v sistemu ETS2 ne bodo zamenljive s pravicami, s katerimi se trguje v obstoječem sistemu trgovanja z emisijami, in bodo dane na trg samo z dražbo (brez brezplačne dodelitve). Skupno število izdanih pravic v sistemu ETS2 se bo letno zmanjšalo za 5,10 % ob začetku delovanja sistema in za 5,38 % od leta 2028.

Nizkoogljični mehanizmi financiranja

• Sklad za modernizacijo podpira posodabljanje investicijskih projektov v elektroenergetskem sektorju in širših energetskih sistemih v državah članicah EU, katerih bruto domači proizvod na prebivalca po tržnih cenah je bil leta 2013 pod 60 % povprečja EU. Dodane so bile tri države članice z nižjimi dohodki, katerih bruto domači proizvod na prebivalca po tržnih cenah je bil od leta 2016 do 2018 pod 75 % povprečja EU.
• Sklad za inovacije podpira predstavitev inovativnih tehnologij in prelomnih inovacij v sektorjih, ki jih zajema EU ETS, vključno z inovativnimi obnovljivimi viri energije, zajemanjem in uporabo ogljika ter shranjevanjem energije z večjim poudarkom na nadgradnji novih tehnologij.
• Sklad za socialno podnebje, ustanovljen z Uredbo (EU) 2023/955 (glej povzetek), bo spremljal uvedbo cene ogljika v sektorjih stavb in cestnega prometa ter zagotovil namensko financiranje držav članic za podporo najbolj prizadetim ranljivim skupinam, zlasti gospodinjstvom v energetska ali prometna revščina in mikropodjetja.

Vloga držav članic

Države članice so odgovorne za naslednje naloge:

• izdajanje pravic,
• zagotavljanje, da operaterji, operaterji zrakoplovov, ladjarske družbe in regulirani subjekti letno spremljajo svoje emisije in poročajo o njih ter predajo število olajšav, ki je enako njihovim skupnim emisijam v prejšnjem koledarskem letu,
• dražba vseh pravic, ki niso dodeljene brezplačno ali dane v rezervo za stabilnost trga,
• odločanje o porabi prihodkov od dražb za podnebne, energetske in socialne namene,
• komisiji posredujejo letno poročilo o uporabi zakonodaje,
• zagotavljanje, da se pravice lahko prenašajo med obrati v EU in v države nečlanice EU, kjer so pravice priznane,
• določijo učinkovite kazni za vsako kršitev zakonodaje.

Pravilnik o dražbi pravic

• Delegirani akt, Uredba (EU) 2023/2830, dopolnjuje Direktivo 2003/87/ES o določitvi pravil o časovnem razporedu, upravljanju in drugih vidikih prodaje pravic na dražbi. Razveljavlja in nadomešča pravila, prej določena v Uredbi (EU) št. 1031/2010, ob upoštevanju novih pravil in elementov, uvedenih v Direktivi 2003/87/ES, kot je razširitev področja uporabe obstoječega sistema trgovanja z emisijami na pomorski promet ter uvedbo novega in ločenega trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in industrijske dejavnosti, ki jih obstoječe trgovanje z emisijami ne zajema.
• Delegirana uredba (EU) 2023/2830 obravnava vidike, kot so:
  • oblikovanje dražb (izdelki na dražbi, oblika dražbe, oddaja in umik ponudb, zaključna cena dražbe in razrešitev izenačenih ponudb),
  • koledar dražb (časovni razpored, pogostost in porazdelitev količine pravic, okoliščine, ki preprečujejo izvedbo dražbe, letne količine dražbenih pravic),
  • dostop do dražb,
  • imenovanje dražitelja(-ev) in s tem povezane naloge,
  • dražba pravic za sklad za inovacije, sklad za modernizacijo, mehanizem za okrevanje in odpornost ter sklad za socialno podnebje,
  • postopki za ukinitev pravic,
  • imenovanje skupne dražbene platforme in storitev, ki jih platforma zagotavlja državam članicam in Komisiji,
  • imenovanje in naloge samostojnih dražbenih sistemov (če država članica ne sodeluje pri imenovanju skupnega dražbenega sistema),
  • poročanje o transakcijah,
  • plačilo in prenos izkupička dražbe,
  • dobava pravic, prodanih na dražbi,
  • upravljanje zavarovanj,
  • pristojbine in stroški,
  • nadzor dražbe, popravni ukrepi in sankcije,
  • preglednost in zaupnost.

Vloga Komisije

Komisija:

• Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predstavi letno poročilo o izvajanju EU ETS ter spremljajočih podnebnih in energetskih politik;
• je pooblaščena za opredelitev tehničnih pravil, potrebnih za izvajanje temeljne zakonodaje;
• vodi neodvisen register in evidenco transakcij, v katerem zapisuje lastništvo, izdajo, prenos in ukinitev pravic.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge vsako leto predstavi oceno delovanja trgov ogljika v EU.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

• Direktivo 2003/87/ES je bilo treba v nacionalno zakonodajo prenesti do 31. decembra 2003.
• Spremembe, uvedene z revizijo Direktive (EU) 2023/958 in Direktive (EU) 2023/959 o nepremičnih napravah, transportu v letalstvu in pomorstvu leta 2023, morajo države članice prenesti do 31. decembra 2023.
• Kljub temu bodo morale države članice uporabljati več določb v zvezi z brezplačno dodelitvijo šele od 1. januarja 2026.
• Rok za prenos pravil novega ETS za stavbe, cestni promet in dodatne sektorje je 30. junij 2024.

OZADJE

• Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32–46).

Nadaljnje spremembe Direktive 2003/87/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2023/955 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o ustanovitvi Socialnega podnebnega sklada in spremembi Uredbe (EU) 2021/1060 (UL L 130, 16.5.2023, str. 1–51).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2830 z dne 17. oktobra 2023 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov (UL L, 2023/2830, 20.12.2023).

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 („evropska podnebna pravila“) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1–17).

Sklep Sveta (EU) 2020/954 z dne 25. junija 2020 o stališču, ki ga je treba zavzeti v imenu Evropske unije v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva v zvezi z obvestilom o prostovoljni udeležbi v shemi za izravnavo in zmanjšanje emisij ogljika v mednarodnem letalstvu (CORSIA) od 1. januarja 2021 in možnost, izbrano za izračun zahtev operaterjev letal po izravnavi v obdobju 2021–2023 (UL L 212, 3.7.2020, str. 14–17).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1842 z dne 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjo ureditvijo prilagoditev brezplačnega dodeljevanja pravic do emisije zaradi dejavnosti spremembe ravni (UL L 282, 4.11.2019, str. 20–24).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 21.03.2024