Zagotavljanje zasebnosti državljanov: evropski nadzornik za varstvo podatkov

Zakonodaja Evropske unije (EU) zahteva, da so temeljne pravice in svoboščine, zlasti pravica do zasebnosti v povezavi z obdelavo osebnih podatkov* s strani institucij in organov EU, spoštovane.

AKT

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov

POVZETEK

Zakonodaja Evropske unije (EU) zahteva, da so temeljne pravice in svoboščine, zlasti pravica do zasebnosti v povezavi z obdelavo osebnih podatkov* s strani institucij in organov EU, spoštovane.

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba imenuje evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Določa pravila za zagotavljanje spoštovanja osebnih podatkov, s katerimi upravljajo institucije in organi EU, ter opredeljuje pravice državljanov v zvezi z njimi.

KLJUČNE TOČKE

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Ta uredba imenuje evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS), organ, ki skrbi, da institucije in organi EU upoštevajo predpise o varstvu podatkov. Če državljani menijo, da so njihove pravice o varstvu podatkov glede na pogoje uredbe kršene, lahko svoje pritožbe naslovijo neposredno na EDPS.

Vsaka institucija in organ EU mora imenovati najmanj enega nadzornika za varstvo podatkov, ki bo skrbel za sodelovanje z EDPS in zagotavljal spoštovanje pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, med obdelavo podatkov.

Osebni podatki in obdelava podatkov

Glede na določila uredbe in glede namena zbiranja morajo biti osebni podatki:

• obdelani pošteno in zakonito,
• zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se jih ne sme naprej obdelovati na način, ki je neskladen s temi nameni,
• primerni, ustrezni in ne pretirani,
• točni in osveženi,
• shranjeni v obliki, ki identificira posameznika, le toliko časa, kolikor je potrebno.

Nadaljnja obdelava osebnih podatkov v zgodovinske, statistične ali znanstvene namene je dovoljena, če je primerno poskrbljeno za anonimnost.

Obdelava osebnih podatkov je dovoljena samo, če je:

• potrebna za izvajanje naloge, ki je v javnem interesu,
• v skladu s pravno obveznostjo,
• bilo podano nedvoumno soglasje,
• potrebna za varstvo življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Pravice državljanov

Obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasni ali etnični izvor, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, ter podatkov v zvezi z zdravjem, spolnim življenjem ali kaznivimi dejanji je načeloma prepovedana, razen v primerih, ki so dovoljeni izrecno na podlagi zakona.

Državljani imajo glede na določila uredbe pravno izvršljive pravice, kot so pravica do dostopa, popravka, blokiranja ali izbrisa osebnih podatkov, ki jih posedujejo institucije in organi EU.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Od 1. februarja 2001.

KLJUČNI POJMI

* Osebni podatki: kateri koli podatki, ki se nanašajo na določljivo osebo ali posameznika, na katero se nanašajo podatki, v smislu značilnosti, kot so fizična, duševna, gospodarska, kulturna ali socialna identiteta.

* Obdelava osebnih podatkov: postopek, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, kot je zbiranje, shranjevanje, uporaba, spreminjanje, posredovanje, širjenje ali izbris.

Več informacij je na voljo na spletni strani evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

POVEZANI AKTI

Sklep Komisije 2008/597/ES z dne 3. junija 2008 o sprejetju izvedbenih pravil v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v skladu s členom 24(8) Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (UL L 193, 22.7.2008, str. 7-11)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31-50)

Zadnja posodobitev 12.06.2015