Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Evropski instrument sosedstva (2014–2020)

 

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 232/2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

  • Ta uredba vzpostavlja evropski instrument sosedstva (EIS).
  • Cilj evropskega instrumenta sosedstva je ustvariti območje skupne blaginje in dobrega sosedstva med državami članicami Evropske unije in partnerskimi državami s:
    • spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic, pravne države, trajnostne demokracije in udeležbe državljanov;
    • trajnostno in vključujočo rastjo ter gospodarskim, socialnim in teritorialnim razvojem, vključno s postopnim povezovanjem v notranji trg EU;
    • mobilnostjo in medosebnimi stiki, vključno z izmenjavami študentov;
    • regionalnim povezovanjem, vključno s programi čezmejnega sodelovanja.
  • Spoštovanje človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja bo pomembno merilo, ki bo vplivalo na dodelitev sredstev partnerskim državam.
  • Ker se Uredba (EU) št. 232/2014 od 31. decembra 2020 ne uporablja več, so zdaj posebna pravila določena v ločeni uredbi, Uredbi (EU) 2022/2192 za nadaljnje izvajanje programov sodelovanja, katerih izvajanje je ovirala ruska vojaška agresija na Ukrajino in pandemija COVID-19.

KLJUČNE TOČKE

  • Evropski instrument sosedstva zagotavlja večino sredstev 16 državam partnericam, ki so zajete v evropski sosedski politiki, ki je bila leta 2015 prenovljena, da bi se odzvala na nove izzive razvijajočega se sosedstva, in ki temelji na razlikovanju, skupni odgovornosti in prožnosti.
  • Ta instrument za financiranje si prizadeva za okrepitev odnosov z upravičenkami prek dvostranskih in večdržavnih programov ter programov čezmejnega sodelovanja.

Države partnerice

Upravičenke Evropskega instrumenta sosedstva so Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Moldavija, Maroko, Palestina*, Sirija, Tunizija in Ukrajina.

Čezmejno in transnacionalno sodelovanje z Rusijo (ki ni bila partnerska država, je pa bila upravičena do projektov regionalnega sodelovanja) in Belorusijo je bilo prekinjeno od marca 2022 po ruski vojaški agresiji na Ukrajino.

Evropski instrument sosedstva podpira tudi izvajanje regionalnih in makroregionalnih strategij (npr. v zvezi s sinergijo Črnega morja).

Pristop do podpore

  • Evropski instrument sosedstva bo razlikoval med ravnmi podpore s prilagajanjem pomoči potrebam in napredku držav partneric.
  • Podpora EU:
    • temelji na pristopu, ki temelji na spodbudah (poznan kot pristop več za več), da se omogoči večja podpora partnericam, ki resnično izvajajo trajnostno demokracijo;
    • je usmerjena v programe čezmejnega sodelovanja med državami članicami in državami partnericami;
    • si prizadeva krepiti povezave med državljani EU in državljani držav partneric z omogočanjem udeležbe v notranjih programi EU, kot so Obzorje 2020 in Erasmus +.
  • Evropski instrument sosedstva spodbuja tudi organizacije državljanov in lokalne organe k vključitvi v pripravo, izvajanje in spremljanje podpore EU. Skupno načrtovanje programov z državami članicami se uporablja za krepitev usklajevanja EU ter opredelitev in razvoj skupnih prednostnih nalog.
  • Države evropskega instrumenta sosedstva imajo lahko korist tudi od:
    • tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki je instrument EU za spodbujanje izmenjave strokovnega znanja prek institucionalnega sodelovanja med javnimi upravami držav članic in javnimi upravami upravičenk ali držav partneric; in
    • programa TAIEX (izmenjava informacij in tehnična pomoč), ki je tudi instrument za kratkoročno pomoč državam partnericam pri zagotavljanju strokovnega znanja pri prenosu zakonodaje EU v njihovo nacionalno pravo ter njeni nadaljnji uporabi in izvrševanju.

Proračun in izvajanje

  • Proračun evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020 znaša 15,433 milijarde EUR.
  • Glavna pravila in postopki za izvajanje tega programa so na voljo v Uredbi (EU) št. 236/2014 o financiranju iz instrumentov za financiranje zunanjega delovanja EU.
  • Evropska komisija je sprejela izvedbeni akt (Izvedbena uredba (EU) št. 897/2014) posebnih pravil za izvajanje programov čezmejnih poslov, financiranih v okviru evropskega instrumenta sosedstva. Zajema vidike, povezane s programi, kot so:
    • priprava,
    • vsebina,
    • sprejetje,
    • prilagoditve in revizije,
    • sporazumi o financiranju,
    • metode izvajanja,
    • sofinanciranje in stvarni prispevki,
    • obdobje izvedbe,
    • programske strukture in
    • sistemi upravljanja in nadzora.
  • Leta 2020 je Komisija sprejela Uredbo (EU) 2020/879 o spremembi Uredbe (EU) št.897/2014 za uskladitev izvedbenih pravil za programe čezmejnega sodelovanja, ki jih financira evropski instrument sosedstva s posebnimi ukrepi kot odziv na pandemijo COVID-19. To naj bi se omogočilo, da se taki programi čezmejnega sodelovanja prožno in učinkovito odzivajo na hitro nastajajoče potrebe glede najbolj prizadetih sektorjev, kot so zdravstvo, podjetja — vključno z malimi in srednje velikimi podjetji — in trg dela, ter spodbujajo socialno-ekonomsko okrevanje na področjih programov. Uredba o spremembi med drugim navaja, da:
    • pravilo o sofinanciranju ne velja za prispevek EU za nastale in plačane izdatke, vključene v letne računovodske izkaze programov za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021;
    • rok do 31. decembra 2021 za podpis vseh pogodb, razen že sklenjenih velikih infrastrukturnih projektov, se podaljša do 31. decembra 202;
    • projektnih dejavnosti, financiranih iz programov, ni mogoče pričakovati do konca 31. decembra 2022 – ta rok se podaljša do 31. decembra 2023;
    • kar zadeva obračunsko leto od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 lahko revizijski organi uporabijo ne-statistično metodo vzorčenja;
    • izbor projektov se lahko izvede z oddajo naročila brez razpisa za zbiranje predlogov v izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo v okviru pandemije COVID-19;
    • postopkovne korake, ki jih mora sprejeti Komisija, je treba skrajšati, tako da Komisiji za oceno projekta ne bo treba predložiti celotne prijave za projekt;
    • upravičenost izdatkov za krepitev zmogljivosti odzivanja na krizo v okviru pandemije COVID-19 je izjemoma dovoljena od 1. februarja 2020;
    • da se za zagotovitev skladnosti med pravili iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 o strukturnih in kohezijskih skladih EU (glej povzetek) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 897/2014 izvaja izvajanje obeh vrst programov čezmejnega sodelovanja usklajeno – obdobje izvajanja programov se podaljša za eno leto, do 31. decembra 2025.

Odpravljanje motenj pri izvajanju programa

Za odpravljanje motenj pri izvajanju programa kot posledice učinkov ruske invazije na Ukrajino in pandemije COVID-19 želi Uredba (EU) 2022/2192:

  • državam članicam in regijam olajšati uporabo virov Evropskega instrumenta sosedstva za podporo ukrepom za reševanje migracijskih izzivov, ki so posledica ruske vojaške agresije;
  • omogočiti izjemo od trenutno veljavnih pravil o sofinanciranju, da se zagotovi potrebna prožnost za mobilizacijo obstoječih naložbenih virov za reševanje teh motenj; in
  • olajšati pravno varnost za druge vidike, s katerimi se morajo soočiti organi, ki so pristojni za program.

Uredba na primer dovoljuje:

  • 100-odstotno sofinanciranje EU programov čezmejnega sodelovanja Evropskega instrumenta sosedstva za obračunska leta, ki se začnejo 1. julija 2021, 1. julija 2022 in 1. julija 2023 – kar pomeni, da nacionalno sofinanciranje ne bi bilo več potrebno;
  • odobritev retroaktivne upravičenosti do začetka ruske invazije za projekte, ki obravnavajo migracijske izzive v okviru programov čezmejnega sodelovanja Evropskega instrumenta sosedstva;
  • izjemno izvzetje od obveznosti, da imajo vsi projekti vsaj enega upravičenca iz partnerske države in da imajo vse dejavnosti dejanski čezmejni ali nadnacionalni učinek in koristi;
  • aktivnosti organov, ki upravljajo programe, za pospešitev potrebnih sprememb projektov, ki so že odobreni in so na polovici njihovega izvajanja, vključno z velikimi infrastrukturnimi projekti.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. januarja 2014.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27–43).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2022/2192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. novembra 2022 o posebnih določbah za programe sodelovanja za obdobje 2014–2020, ki se podpirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, po motnjah pri izvajanju programov (UL L 292, 11.11.2022, str. 1–11).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/879 z dne 23. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 897/2014 glede posebnih določb za uskladitev določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva, s posebnimi ukrepi v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 203, 26.6.2020, str. 59–62).

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 897/2014 z dne 18. avgusta 2014 o določitvi posebnih določb za izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 244, 19.8.2014, str. 12–54).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 897/2014 so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.


* To poimenovanje se ne sme razlagati kot priznanje države Palestine in ne posega v posamezna stališča držav članic o tem vprašanju.

Zadnja posodobitev 30.03.2023

Top