EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2016

COM(2016) 773 final

SPOROČILO KOMISIJE

Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019

Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019

1.    Uvod

EU ima več zakonodajnih instrumentov, ki cilje energetske in podnebne politike EU 1 prenašajo na različna področja ukrepanja. Okoljsko primerna zasnova, ki jo dopolnjujejo pravila o označevanju z energijskimi nalepkami, podpira glavno prednostno nalogo Komisije, tj. okrepiti konkurenčnost Evrope ter spodbuditi ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; zagotavlja enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, trajnostno spodbuja naložbe in inovacije ter z zmanjševanjem izpustov CO2 potrošnikom omogoča prihranek denarja. Prispeva k energetski uniji in cilju energijske učinkovitosti do leta 2030, skupno dogovorjenim podnebnim ciljem ter cilju bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga. Eden izmed najučinkovitejših instrumentov politike na ravni EU za spodbujanje energijske učinkovitosti je okvir za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami, ki bo po predvidevanjih prispeval k približno polovici cilja glede prihrankov energije za leto 2020. Zakonodajni okvir za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami ima dvojni namen, in sicer zagotoviti, da na trg pride več energijsko učinkovitih izdelkov (z okoljsko primerno zasnovo), ter spodbuditi in ozavestiti potrošnike, da bodo na podlagi koristnih informacij kupili najučinkovitejše izdelke (z označevanjem z energijskimi nalepkami). S tem omogoča, da potrošniki in podjetja zmanjšajo porabo energije, zaradi česar so nižji tudi njihovi računi za energijo in komunalne storitve. Poleg tega ta okvir ščiti notranji trg in preprečuje nepotrebne stroške za podjetja in potrošnike zaradi različnih nacionalnih zahtev.

Predvideva se, da bo ta okvir do leta 2020 zagotovil prihranke energije v višini približno 175 mtoe primarne energije na leto, kar je več kot letna poraba primarne energije v Italiji. Za potrošnike to pomeni za 490 EUR nižji račun za energijo na gospodinjstvo na leto. Po ocenah bo ta politika zagotovila tudi dodatni prihodek za industrijski, vele- in maloprodajni sektor v znesku približno 55 milijard EUR na leto, ki bi se lahko delno uporabil za odprtje 800 000 neposrednih dodatnih delovnih mest v zadevnih sektorjih. Z vsakoletnim zmanjšanjem uvoza energije v EU za 1,3 milijarde sodčkov nafte in emisij CO2 za 320 milijonov ton prispeva tudi k energetski varnosti 2 .

Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti okvirne strategije za energetsko unijo 3 . Ambiciozna in učinkovita politika na področju okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami bo še naprej pomembno prispevala k izpolnjevanju prednostnih nalog, ki jih je Komisija določila za energetsko unijo, in pomagala doseči cilje podnebne politike, ki so bili dogovorjeni na konferenci COP 21 decembra 2015 v Parizu.

Ta delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo prispeva k novi pobudi Komisije o krožnem gospodarstvu 4 , ki z raznimi ukrepi, ki zajemajo celotni življenjski cikel izdelkov in materialov, spodbuja prehod na bolj krožno gospodarstvo v EU. Čedalje večja je potreba po učinkovitejši rabi virov v EU, kar je tudi politična prednostna naloga. Pri tem je poglavitna zasnova izdelkov, saj lahko močno vpliva na vse faze njihovega življenjskega cikla, na primer tako, da jih naredi bolj trajne ali lažje za popravilo, ponovno uporabo ali recikliranje. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi že zajema vse pomembne okoljske vplive, skupaj z vplivi izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vendar je bil doslej poudarek na izboljšanju energijske učinkovitosti. V prihodnosti bi morala okoljsko primerna zasnova precej bolj prispevati h krožnemu gospodarstvu, na primer z bolj sistematičnim obravnavanjem vprašanj učinkovitosti materialov, kot sta trajnost in možnost recikliranja.

V tem delovnem načrtu so opredeljene delovne prednostne naloge Komisije v okviru za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2016–2019. V novem delovnem načrtu, ki temelji na delu, opravljenem v okviru prvih dveh delovnih načrtov, so predstavljeni tekoče delo in prihodnji pregledi obstoječih ukrepov za posamezne izdelke; v njem so opredeljene dodatne skupine izdelkov, ki jih je treba še proučiti (s študijami, posvetovanji z zainteresiranimi stranmi in oceno učinka), da bi pridobili podatke za morebitne predloge Komisije o zahtevah glede okoljsko primerne zasnove in/ali označevanja z energijskimi nalepkami, poleg tega je v njem navedeno, kako bo okoljsko primerna zasnova bolje prispevala k ciljem krožnega gospodarstva. Novi ukrepi, ki izhajajo iz novih izdelkov v tem delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo, lahko glede na ocene skupaj s pregledi obstoječih ukrepov leta 2030 zagotovijo več kot 600 TWh (ali 50 mtoe) letnih prihrankov primarne energije. To je primerljivo z letno porabo primarne energije na Švedskem in je enakovredno zmanjšanju emisij CO2 za približno 100 milijonov ton na leto do leta 2030.

2.    Vloga delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo

Tako direktiva o okoljsko primerni zasnovi kot direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami sta okvirni direktivi. Določata pogoje in merila za sprejetje izvedbenih ukrepov, s katerimi se določijo zavezujoče zahteve za posamezne skupine izdelkov 5 . Prednostne naloge za skupine izdelkov, ki jih je treba proučiti v tem okviru, se opredelijo v rednih delovnih načrtih, predvidenih v členu 16(1) direktive o okoljsko primerni zasnovi, ki določa, da Komisija izdela delovni načrt, v katerem za naslednja tri leta določi okvirni seznam skupin izdelkov, povezanih z energijo, ki bodo pri izvajanju pripravljalnih študij in morebitnem sprejemanju izvedbenih ukrepov obravnavane prednostno.

Ta novi delovni načrt temelji na delu, ki je bilo od sredine leta 2005 opravljeno za skupine izdelkov, navedene v členu 16(2) direktive o okoljsko primerni zasnovi iz leta 2005 6 (prehodno obdobje), ter na prvih dveh delovnih načrtih za obdobji 2009–2011 7 in 2012–2014 8 .

3.    Trenutno stanje

3.1    Sprejeti izvedbeni ukrepi

Komisija je na podlagi navedene prednostne razvrstitve dela začela izvajati pripravljalne študije, na podlagi katerih je bilo sprejetih 28 uredb o okoljsko primerni zasnovi, 16 delegiranih uredb o označevanju z energijskimi nalepkami in 3 priznani prostovoljni sporazumi.

Poleg tega je bilo za te skupine izdelkov izdanih približno 40 mandatov za standardizacijo. Seznam veljavnih harmoniziranih standardov, ki podpirajo uredbe o okoljsko primerni zasnovi, je na voljo na spletišču Europa 9 .

3.2    Tekoče delo

V času sprejemanja tega delovnega načrta delo v zvezi s številnimi opredeljenimi prednostnimi skupinami izdelkov še vedno poteka in je na različnih razvojnih stopnjah. V spodnji preglednici je pregled tekočega dela in pričakovanih prihrankov, če so na voljo 10 .

Komisija vzporedno s tem delovnim načrtom sprejema naslednje ukrepe, ki bi lahko do leta 2030 zagotovili prihranek primarne energije v ocenjeni višini več kot 100 TWh na leto:

ukrep za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za toplozračno ogrevanje in hlajenje 11 ;

ukrep za okoljsko primerno zasnovo 12 in označevanje z energijskimi nalepkami 13 v zvezi z uporabo odstopanj pri postopkih preverjanja, da bi se izboljšalo preizkušanje izdelkov in zmanjšala možnost goljufij;

priporočilo o samourejanju 14 , ki zagotavlja smernice v podporo industriji pri uporabi prostovoljnih sporazumov namesto uredb.

Kot je prikazano v spodnji preglednici, se delo nadaljuje.

* Rezultati pripravljalnih študij so pokazali, da direktivi o okoljsko primerni zasnovi in o označevanju z energijskimi nalepkami nista bili najustreznejši možnosti za ureditev energijske učinkovitosti teh izdelkov in da je bil obstoječi potencial za prihranek energije vsaj delno že zajet v drugih regulativnih instrumentih.

3.3    Pregledi

Večina izvedbenih ukrepov na področju okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami, ki so bili doslej sprejeti, vsebuje klavzulo o pregledih, ki jih je treba izvesti v naslednjih letih. V spodnji preglednici je celovit pregled uredb, ki jih je treba pregledati do vključno leta 2019, z navedbo možnega prihranka energije in obsega potenciala za prihranek virov, če sta na voljo.

Komisija bo med temi pregledi proučila, kako je mogoče pri pregledu obstoječih ukrepov ovrednotiti in upoštevati vidike, pomembne za krožno gospodarstvo, kot so učinkovita raba virov, popravljivost, možnost recikliranja in trajnost.

4.    Okvirni seznam novih skupin izdelkov za delovni načrt za obdobje 2016–2019

Komisija je kot pripravo na ta delovni načrt začela izvajati študijo, da bi opredelila morebitne druge skupine izdelkov, povezanih z energijo, ki imajo velik potencial prihranka in niso bili vključeni v prehodno obdobje ali prejšnje delovne načrte. Ta osnutek delovnega načrta je bil pozneje pregledan ob upoštevanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

V študiji je bil količinsko ovrednoten potencial prihranka energije zaradi izboljšanja splošne energijske učinkovitosti za vse skupine izdelkov. Poleg tega sta bili z vidika krožnega gospodarstva izvedeni kvalitativna ocena drugih vplivov na okolje 16 , omenjenih v direktivi o okoljsko primerni zasnovi, in presoja obstoječe regulativne ureditve teh vplivov na okolje. Končna poročila za različne naloge v študiji so na voljo na posebnem spletišču 17 .

Komisija se je v skladu s členom 18 direktive o okoljsko primerni zasnovi posvetovala s posvetovalnim forumom, da bi pri pripravi tega delovnega načrta in okvirnega seznama skupin izdelkov upoštevala pripombe predstavnikov držav članici in zainteresiranih strani 18 .

Potencial prihranka energije preostalih izdelkov, povezanih z energijo, ki so bili opredeljeni v študiji, je pri nekaterih izdelkih manjši kot pri izdelkih, opredeljenih v prejšnjih delovnih načrtih. Zato bo Komisija vzporedno s pregledom veljavnih uredb začela izvajati posebne študije za izdelke iz omenjene študije, ki imajo največje potenciale prihranka:

avtomatizacija in nadzorni sistemi stavb,

električni grelniki vode,

aparati za sušenje rok,

dvigala,

sončni paneli in inverterji,

hladilni zabojniki in

visokotlačni čistilni aparati 19 .

Zgoraj opredeljene skupine izdelkov bodo vključene v pripravljalne študije, v katerih bo natančneje proučena možnost izboljšanja okolja, vključno z vidiki, pomembnimi za krožno gospodarstvo iz poglavja 5, in ki bodo zagotovile elemente za opredelitev možnosti politike v poznejših ocenah učinka.

Pri pripravi možnih izvedbenih ukrepov, v katerih bodo določene zahteve glede okoljsko primerne zasnove ali označevanja z energijskimi nalepkami omenjenih izdelkov, povezanih z energijo, mora Komisija upoštevati merila iz člena 15(5) Direktive. Poleg tega bo posebna pozornost namenjena preprečevanju morebitnega prekrivanja z veljavnimi uredbami EU, ki se že uporabljajo za te izdelke. Zlasti za avtomatizirane nadzorne sisteme stavb ne bo predlagan noben ukrep za okoljsko primerno zasnovo, če velja mnenje, da je mogoče potencial stavb za prihranek energije bolje zajeti s spremembami direktive o energetski učinkovitosti stavb in/ali direktive o energetski učinkovitosti. Da bi preprečili nepotrebno urejanje, ne bo predlagan niti noben ukrep za okoljsko primerno zasnovo, če je velik del potenciala dvigal za prihranek energije že zajet v drugih uredbah o okoljsko primerni zasnovi njihovih sestavnih delov, kot je uredba o elektromotorjih.

Glede na specifičnost izdelkov informacijske in komunikacijske tehnologije (ki niso vključeni v zgornje skupine izdelkov) se zanje predlaga ločena ureditev, ki bo popolnoma upoštevala tudi njihov potencial za krožno gospodarstvo, ki je zlasti pomemben pri mobilnih/pametnih telefonih.

Izkazalo se je, da je zaradi negotovosti v zvezi s prihodnjimi dogajanji na trgu za izdelke informacijske in komunikacijske tehnologije težko zanesljivo predvideti potencial prihranka energije. Poleg tega je v zvezi s hitro razvijajočimi se sektorji izdelkov informacijske in komunikacijske tehnologije postalo vprašljivo, ali je proces okoljsko primerne zasnove/označevanja z energijskimi nalepkami (ki v povprečju traja približno štiri leta) primeren za določitev minimalnih meril glede energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov. Sočasno s prostovoljnimi sporazumi, ki so bili za nekatere skupine elektronskih izdelkov (tj. oprema za slikovno obdelavo, igralne konzole in zapleteni TV-komunikatorji) priznani kot nadomestna možnost regulativnim ukrepom, ni bilo vedno mogoče hitreje doseči ciljev glede okoljsko primerne zasnove. Pregledati bo treba tudi sporazum Energy Star med EU in ZDA, v okviru katerega sta obe pogodbenici določili enake prostovoljne zahteve glede učinkovitosti pisarniške opreme, in sicer pred njegovim potekom leta 2018. Nazadnje, skrbno je treba proučiti večjo povezljivost izdelkov (za domačo ali industrijsko uporabo) ter prihod pametnih naprav in njihov vpliv na splošno učinkovitost sistema.

Glede na to bo Komisija izvedla bolj poglobljeno presojo naslednjih izdelkov informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi jih lahko vključila v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo:

prehodi (mrežna oprema za domačo uporabo),

mobilni/pametni telefoni,

bazne postaje.

Na podlagi te študije bo mogoče določiti najboljši pristop politike k izboljšanju njihove energijske učinkovitosti in širše vidike krožnega gospodarstva. V tekoči pregled obstoječih izvedbenih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo televizorjev in zunanjih napajalnikov bodo vključeni podpisni zasloni oziroma brezžični polnilniki.

5.    Prispevek h krožnemu gospodarstvu

Možnost popravila, ponovne izdelave ali recikliranja izdelka ter njegovih sestavnih delov in materialov je večinoma odvisna od prvotne zasnove izdelka. Zato je treba te vidike upoštevati pri proučevanju morebitnih izvedbenih ukrepov za okoljsko primerno zasnovo. Doslej je bil poudarek na izboljšanju energijske učinkovitosti izdelkov, tudi če so bile določbe o učinkoviti rabi virov del Direktive od njenega prvotnega sprejetja leta 2005 in so bile za nekatere skupine izdelkov uvedene skupaj z merili, na primer v zvezi z uporabo vode in trajnostjo.

Komisija bo s tem novim delovnim načrtom raziskala možnost, da bi se na področjih, kot so trajnost (npr. najkrajša življenjska doba izdelkov ali njihovih pomembnih sestavnih delov), popravljivost (npr. razpoložljivost rezervnih delov in navodil za popravilo, zasnovanost za popravilo), nadgradljivost, zasnovanost za razstavljanje (npr. preprosta odstranitev nekaterih sestavnih delov), informacije (npr. označevanje plastičnih delov) ter preprosta ponovna uporaba in recikliranje (npr. preprečevanje nezdružljivih plastičnih delov), emisije toplogrednih plinov in druge emisije, določile zahteve, ki bodo bolj specifične za posamezne izdelke, in/ali horizontalne zahteve ter dodatno opredelila znanstvena podlaga za pripravo ustreznih meril, ki bodo izpolnjevala zahteve direktive o okoljsko primerni zasnovi. To možnost bo proučila tako za nove skupine izdelkov iz poglavja 4 kot za prihodnje preglede obstoječih ukrepov za posamezne izdelke iz poglavja 3, pri čemer bo upoštevala predvidene koristi in stroške predlaganih ukrepov ter Prilogo II k Direktivi, v skladu s katero morajo zahteve za izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov preprečevati pomembno zmanjšanje zmogljivosti ali uporabnosti za potrošnike. Poleg tega morajo biti vse zahteve preverljive in izvršljive.

Zlasti je treba bolj sistematično proučiti možnost boljšega oblikovanja zahtev glede učinkovitosti materialov v uredbah o posameznih izdelkih. V ta namen bo Komisija razvila zbirko orodij krožnega gospodarstva za okoljsko primerno zasnovo, na primer v obliki smernic za vključevanje vidikov učinkovite rabe virov in učinkovitosti materialov za nove skupine izdelkov ter za revidiranje obstoječih izvedbenih ukrepov. Taka zbirka orodij bi na podlagi poglobljene analize zagotovila konkretne primere v zvezi s tem, kako bi lahko te vidike vključili v zahteve za posamezne izdelke ali horizontalne zahteve.

Komisija bo izboljšala tudi metodološko podlago za bolj sistematično sprejemanje zahtev, povezanih z učinkovitostjo materialov, v uredbah o posameznih izdelkih, in sicer tako novih kot tistih, ki jih je še treba pregledati. V zvezi s tem je bil sprejet zahtevek za standardizacijo vidikov učinkovitosti materialov, vložen pri evropski organizaciji za standardizacijo 20 . Ta zahtevek zajema predvsem naslednje vidike:

podaljšanje življenjske dobe izdelkov;

sposobnost ponovne uporabe sestavnih delov ali recikliranja materialov iz izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe;

uporaba ponovno uporabljenih sestavnih delov in/ali recikliranih materialov v izdelkih.

Standardi, ki jih je treba pripraviti v skladu z navedenim zahtevkom za standardizacijo, bodo splošni in bodo prispevali k razvoju standardov za posamezne izdelke in/ali horizontalnih standardov, ki bodo podprli morebitne zahteve, povezane z vidiki učinkovitosti materialov, kot je popravljivost ali možnost recikliranja.

K doseganju tega cilja bo prispevalo tudi tekoče delo v zvezi z okoljskim odtisom izdelkov.

6.    Nadzor trga in mednarodno sodelovanje

Predvideva se, da od 10 % do 25 % izdelkov na trgu ne izpolnjuje zahtev glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami. To povzroča približno 10-odstotno izgubo predvidenih prihrankov energije. V absolutnem smislu to ustreza približno 17 mtoe primarne energije na leto. Poleg tega to zavaja potrošnike, ki bi se jim utegnili zvišati računi za energijo. Države članice so odgovorne za nadzor trga, vendar je treba kljub precejšnjemu izboljšanju dejavnosti izvrševanja v zadnjih letih še veliko storiti za zmanjšanje števila neskladnih izdelkov na trgu EU.

Komisija za izboljšanje izvrševanja že omogoča sodelovanje med nacionalnimi organi za nadzor trga na področju okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami prek skupin za upravno sodelovanje (ADCO). Poleg tega Komisija podpira in bo še naprej podpirala namenske skupne projekte nadzora, kot je projekt EEpliant, ki se financira s sredstvi EU. Izvrševanje se bo izboljšalo tudi z uredbami Komisije o uporabi odstopanj pri postopkih preverjanja iz točke 3.2 in predlogom Komisije za uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, v zvezi s katerim potekajo medinstitucionalna pogajanja 21 .

Evropska unija se uvršča v svetovni vrh na področju priprave minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti in označevanja izdelkov z energijskimi nalepkami. Podobne pristope uporabljajo tudi mnoge druge države, naši predpisi in lestvica energijskih nalepk od A do G pa imajo mednarodni vpliv. EU ima pomembno vlogo tudi v mednarodni standardizaciji.    Ta prizadevanja so pomembna za evropska podjetja, saj podpirajo enotnejše konkurenčne pogoje na svetovni ravni, znižujejo stroške izpolnjevanja obveznosti in ustvarjajo priložnosti v tujini.

Zato bo Komisija še naprej sodelovala z drugimi državami, da bi izboljšali globalno zbliževanje standardov, preizkusnih metod in po možnosti minimalnih zahtev, na primer z mednarodno standardizacijo, sporazumi za posamezne izdelke ali kot del dvostranskih trgovinskih sporazumov.

7.    Obeti

Komisija namerava v naslednjih letih izvesti naslednje prednostne naloge:

(1)dokončanje tekočega dela za ureditev izdelkov, opredeljenih v prejšnjih delovnih načrtih;

(2)izvedba pregleda obstoječih ukrepov iz poglavja 3;

(3)začetek izvajanja pripravljalnih študij za skupine izdelkov iz poglavja 4;

(4)okrepitev prispevka direktive o okoljsko primerni zasnovi k bolj krožnemu gospodarstvu;

(5)omogočitev globljega sodelovanja med državami članicami o nadzoru trga, da bi izboljšali izvrševanje veljavnih uredb;

(6)okrepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji, da bi omogočili nadaljnje zbliževanje preizkusnih in merilnih metod ter po možnosti minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti.

(1)

Podnebna in energetska strategija 2020: COM(2010) 639 final; Podnebna in energetska strategija 2030: COM(2014) 15 final.

(2)

Študija Ecodesign Impact Accounting (Obračunavanje učinka okoljsko primerne zasnove), VHK, 2014.

(3)

COM(2015) 80 final.

(4)

Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, COM(2015) 614/2, sprejet 2. 12. 2015.

(5)

Pregled obstoječih izvedbenih ukrepov je na voljo v teh dokumentih: https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/list_of_enegy_labelling_measures.pdf,  

https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/list_of_ecodesign_measures.pdf.

(6)

UL L 191, 22.7.2005, str. 29–58.

(7)

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Priprava delovnega načrta za 2009−2011 v skladu z direktivo o okoljsko primerni zasnovi (COM(2008) 0660 final).

(8)

  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52008DC0660&qid=1483617921765&from=EN  

(9)

  http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/mandates/  

(10)

V skladu z uveljavljeno prakso ocenjevanja učinka za skupine izdelkov z okoljsko primerno zasnovo je predvidena 40-odstotna raven učinkovitosti pretvorbe v električno energijo v elektrarnah po vsej EU (tj. za vsak 1 mtoe proizvedene električne energije, ki bo zaračunana končnemu potrošniku, sta potrebna 2,5 mtoe vhodne primarne energije iz goriva (plina, nafte, premoga itd.)).

(11)

Uredba Komisije o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov ter ventilatorskih konvektorjev (C(2016) 7769 final).

(12)

Uredba Komisije o spremembi uredb (ES) št. 1275/2008, (ES) št. 107/2009, (ES) št. 278/2009, (ES) št. 640/2009, (ES) št. 641/2009, (ES) št. 642/2009, (ES) št. 643/2009, (EU) št. 1015/2010, (EU) št. 1016/2010, (EU) št. 327/2011, (EU) št. 206/2012, (EU) št. 547/2012, (EU) št. 932/2012, (EU) št. 617/2013, (EU) št. 666/2013, (EU) št. 813/2013, (EU) št. 814/2013, (EU) št. 66/2014, (EU) št. 548/2014, (EU) št. 1253/2014, (EU) 2015/1095, (EU) 2015/1185, (EU) 2015/1188, (EU) 2015/1189 in (EU) 2016/XXX (C(2016) 7769 final) v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja. (C(2016) 7767 final).

(13)

Delegirana uredba Komisije o spremembi delegiranih uredb (EU) št. 1059/2010, (EU) št. 1060/2010, (EU) št. 1061/2010, (EU) št. 1062/2010, (EU) št. 626/2011, (EU) št. 392/2012, (EU) št. 874/2012, (EU) št. 665/2013, (EU) št. 811/2013, (EU) št. 812/2013, (EU) št. 65/2014, (EU) št. 1254/2014, (EU) 2015/1094, (EU) 2015/1186 in (EU) 2015/1187 v zvezi z uporabo dovoljenih odstopanj pri postopkih preverjanja. (C(2016) 7765 final).

(14)

Priporočilo Komisije o smernicah za ukrepe za samourejanje, ki jih sprejme industrija v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (C(2016) 7770 final).

(15)

Razen za izdelke, povezane z vodo, za katere so vključeni podatki o prihrankih za leti 2025 in 2030.

(16)  Vključno s porabo vode v fazi uporabe, potrošnim materialom (npr. detergenti), prisotnostjo kritičnih surovin, protipožarnih sredstev, mehčalcev (ftalati) ali drugih strupenih snovi, prisotnostjo F-plinov, sevanjem, varnostjo (iztekanje goriva, vibracije itd.), zdravjem (higiena, ravni hrupa itd.), trajnostjo (možnost ponovne uporabe, nadgradljivost, popravljivost itd.), koncem življenjske dobe (možnost recikliranja, reciklirana vsebina) in neposrednimi izpusti v zrak ter izlivi v vodo in tla.

(17)

Glej: http://www.ecodesign-wp3.eu/documents.  

(18)

Posvetovalni forum za okoljsko primerno zasnovo je potekal 28. 10. 2015.

(19)

Po predvidevanjih bo mogoče od razpoložljivih možnosti politike ohraniti samo označevanje z energijskimi nalepkami, saj se zdi, da potencial prihranka energije ne upravičuje možnosti okoljsko primerne zasnove.

(20)

Sklep Komisije C(2015) 9096, sprejet 17. 12. 2015.

(21)

COM(2015) 341 final.