—

prizadevanje za prodornost oziroma vidnost dela na mladinskem področju na ravni EU,

—

ozaveščanje o specifičnih vprašanjih, s katerimi se spoprijemajo mladi, na področju drugih politik EU (npr. na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialnih zadev, zdravja) z medsektorskim sodelovanjem,

—

prispevanje h krovnim prednostnim nalogam na gospodarski in socialnopolitični agendi EU, zlasti v okviru izvajanja strategije Evropa 2020 in mehanizmov za njeno izvajanje,

—

prizadevanje za mladinsko politiko, podprto z znanjem in dokazi,

—

ohranjanje prožnega okvira, ki se bo po potrebi zmožen odzvati na sprotne spremembe,

—

spodbujanje usklajenega pristopa in sodelovanja med državami članicami in Komisijo pri zagotavljanju dodane vrednosti v okviru prednostnih tematskih sklopov iz točke 6 v nadaljevanju,

—

vključevanje obstoječih neformalnih struktur, kadar je to ustrezno, v strukture, ki jih predvideva ta delovni načrt,

—

temeljita izraba vseh posvetovalnih postopkov, ki obstajajo v okviru strukturiranega dialoga, s čimer se zagotovi, da bodo v delovnem načrtu obravnavana vprašanja, ki so pomembna za mlade;

—

razvoj mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja in prispevek tega razvoja k odpravljanju posledic krize za mlade,

—

okrepljeno medsektorsko sodelovanje v okviru strategij EU,

—

opolnomočenje, s posebnim poudarkom na dostopnosti pravic, samostojnosti, udejstvovanju in aktivnem državljanstvu znotraj in zunaj EU;

—

okrepiti je treba vključevanje vidika mladih in medsektorsko sodelovanje v Svetu ter tako zagotoviti, da se pri oblikovanju politik upoštevajo položaj in potrebe mladih;

—

se bodo za izvajanje tega delovnega načrta uporabljale delovne metode, dogovorjene v prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine, na voljo pa bo tudi določeno število neformalnih skupin strokovnjakov in prožen okvir za dejavnosti vzajemnega učenja,

—

se bodo skupine strokovnjakov pri delu morale osredotočiti na prednostne teme iz točke 6 oddelka II ter na ukrepe in ciljne datume iz Priloge I. Ukrepe iz Priloge I lahko pregledajo Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestanejo v okviru Sveta, glede na dosežene rezultate in premike v politikah na ravni EU,

—

so načela, ki se nanašajo na članstvo in delovanje skupin strokovnjakov, določena v Prilogi II,

—

bo v zvezi s pravico mladih do sodelovanja pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo, strukturiran dialog nudil okvir, v katerem se bodo mladi lahko vključili v razpravo o prednostnih temah tega delovnega načrta,

—

se na neformalnih sestankih generalnih direktorjev za mladino obravnavajo strateška vprašanja, povezana s tem delovnim načrtom, pa tudi širše z mladinsko politiko EU,

—

bo Svet v drugi polovici leta 2015 ocenil izvajanje tega delovnega načrta na podlagi ocene njegovega izvajanja, ki bo pripravljena v okviru splošnega pregleda mladinskega sektorja iz poročila EU o mladih, ki ga bo Komisija pripravila do julija 2015;

—

kakovostni sistemi pri mladinskem delu v državah članicah in vloga skupnih kazalnikov ali okvirov,

—

opredelitev konkretnega pomena mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja za reševanje izzivov, s katerimi se srečujejo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi,

—

izmenjava spoznanj med državami članicami in Komisijo, namenjena opredelitvi najboljših praks in pripravi priporočil za medsektorsko oblikovanje mladinskih politik na ravni EU in na nacionalni ravni;

—

ob podpori Komisije medsebojno sodelujejo in pri tem uporabijo delovne metode iz prenovljenega okvira, kot je določeno v tej resoluciji,

—

na podlagi sklepov Sveta o „povečanju potenciala mladinske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020“ še naprej spodbujajo dejavno vključevanje mladinskih vidikov v oblikovanje nacionalnih politik v zvezi s strategijo Evropa 2020 in evropskim semestrom,

—

pri oblikovanju politik na nacionalni in regionalni ravni ob spoštovanju načela subsidiarnosti razmislijo o ustreznem upoštevanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) in tega delovnega načrta,

—

po potrebi obveščajo mlade in mladinske organizacije o napredku pri izvajanju delovnega načrta EU, da bi zagotovili ustreznost in prepoznavnost dejavnosti;

—

v okviru trojke predsedstev pri oblikovanju svojega programa upoštevajo prednostne teme iz delovnega načrta EU,

—

ob izteku 18 mesecev, ki jih pokriva ta resolucija, na osnovi ocene iz poročila EU o mladih, ki ga pripravi Komisija na podlagi prostovoljnih prispevkov držav članic, razmislijo o možnosti predložitve novega delovnega načrta za naslednje obdobje,

—

generalnim direktorjem za mladino predlagajo, da na običajnih neformalnih sestankih razpravljajo o rezultatih, doseženih na podlagi delovnega načrta, in jih uporabljajo, po potrebi organizirajo izredne skupne medsektorske sestanke generalnih direktorjev in z rezultati seznanijo čim širši krog ljudi;

—

pri izvajanju tega delovnega načrta podpira države članice in sodeluje z njimi, zlasti kar zadeva ukrepe, orisane v Prilogi,

—

seznani države članice s trenutnimi ali načrtovanimi pobudami na področju mladinske politike EU in na drugih zadevnih področjih politik, ki vplivajo na mladinsko področje, ter o zadevnem razvoju dogodkov v Komisiji,

—

preuči, kako pripomoči k doseganju najširše mogoče zastopanosti držav članic na sestankih skupin strokovnjakov,

—

v predlog poročila EU o mladih do julija 2015 na osnovi prostovoljnih prispevkov držav članic vključi oceno izvajanja in ustreznosti delovnega načrta. To poročilo bo osnova za pripravo kakršnega koli delovnega načrta Sveta, ki bi sledil v drugi polovici leta 2015,

—

si prizadeva za skladnost tega delovnega načrta z delovnim načrtom iz sporazuma o partnerstvu s Svetom Evrope na področju mladine,

—

predlaga prožen okvir za dejavnosti vzajemnega učenja med državami članicami;

—

še naprej tesno sodelujejo na ravni strokovnjakov v skladu s prilogama I in II te resolucije,

—

spodbujajo druge sektorje k upoštevanju mladinske razsežnosti pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik in ukrepov na drugih področjih politik, s posebnim poudarkom na zagotavljanju zgodnje in učinkovite vključitve v proces razvoja politike,

—

spodbujajo večje priznavanje prispevka mladinske politike k splošnim ciljem strategije Evropa 2020, saj ima s svojimi pozitivnimi učinki na zaposlovanje, socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje ter zdravje in dobro počutje velik potencial za prispevanje k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter novim delovnim mestom.